Zaradi previsokih stroškov organizacije je RZS lokacijo superpokala, ki je v zadnjih treh letih potekal na odprtem teniškem igrišču v ŠRC Marina v Portorožu, preselil na novo lokacijo. Tako je za Velenjem (2007), Koprom (2008), Mariborom (2009, 2010), Trbovljami (2011), Sevnico (2012) in Portorožem – leta 2013 je superpokal odpadel – Slovenj Gradec postal sedmi gostitelj uvoda v novo sezono. Na Koroškem so Celjani na jubilejnem, desetem superpokalu osvojili že šesto in sočasno četrto zaporedno lovoriko ter tako prednost pred zasledovalcema le še povečali: Gorenje ima tri (2009, 2011, 2012), »pokojni« Cimos pa samo eno (2008).
»Maribor, šampion,« je v slogu navijačev nogometašev Maribora skandirala skupina rokometnih navdušencev iz štajerske prestolnice. Celjska navijaška skupina Florijani je z ovacijami in skandiranjem njegovega imena pozdravila Luka Žvižeja, ki je po sedmih letih igranja v Celju zaradi neuspešnih pogajanj z upravo zapustil klub in nedavno okrepil Mariborčane. V ponovitvi superpokalnega dvoboja iz leta 2010, ko so Celjani v dvorani Tabor premagali Maribor s 34:28 (gostitelje je tudi takrat vodil sedanji trener Marko Šibila, goste pa pomočnik Tomaž Ocvirk, kajti prvi trener Zvonimir Serdarušić je moral nekaj dni prej na intenzivno nego v celjsko bolnišnico zaradi vnetja trebušne slinavke), je sprva kazalo, da bi Mariborčani lahko postali tudi rokometni šampioni.
V nabito polni dvorani so po slabih desetih minutah vodili s 6:2, z enako razliko pa tudi sredi prvega polčasa (10:6). Pivovarji so prvič izenačili šele v 25. minuti (11:11) po zadetku novinca Jana Jurečića, premierno pa povedli dve minuti kasneje po golu še ene okrepitve, nekdanjega francoskega reprezentanta Igorja Anića (13:12). In ko so Celjani na začetku drugega dela hitro povedli za pet (20:15), rekordna prednost pa je dvakrat znašala plus deset (30:20, 32:22), je bilo jasno, da od senzacije na Koroškem ne bo nič. Celjsko slavje je malce pokvarila poškodba noge Gala Marguča, ki so mu v 50. minuti z igrišča pomagali soigralci, vendar naj ne bi šlo za hujšo zadevo.
Celjski trener Branko Tamše je bil po tekmi besen zaradi prvih dvajsetih minut igre svoje ekipe, na koncu pa zadovoljen, saj je v soboto kompletiral svoj niz lovorik – od prihoda v Celje je v štirih sezonah osvojil vseh 12 možnih slovenskih lovorik (po štiri naslove državnega, pokalnega in superpokalnega prvaka). »Priznam, da sem po sredini zmagi proti Gorenju slutil, da bo pri igralcih prišlo do zadovoljstva in prevelike sproščenosti. Takšnih stvari nikoli ne odobravam. S prvim delom nisem zadovoljen, nato pa smo le zaigrali učinkovito, pametno in strpno,« je ocenil Branko Tamše. Njegov kolega Marko Šibila, ki ima v ekipi sedem novincev, kljub porazu ni imel razlogov za slabo voljo: »V prvem polčasu smo držali korak s Celjani, v drugem pa je fantom padla zbranost, zaradi česar so naredili številne napake. Celjani so upravičili vlogo favorita in so trenutno premočni za nas.«