Danes se zdi povsem logično, da so avtomobili oblikovani aerodinamično, saj to vpliva na zmogljivosti in tudi na porabo. Toda v 30 letih minulega stoletja o povezavi besede aerodinamični in avtomobili še niso veliko razmišljali. Vse dokler na vrata češkega proizvajalca avtomobilov Tatra ni potrkal Paul Jaray. Izkušnje si je namreč nabiral kot aerodinamični oblikovalec zračnih ladij, tedaj priljubljenih cepelinov. Skupaj z oblikovalcema Hansom Ledwinko in Erichom Übelackerjem so staknili glave, projekt zasnove luksuznega štirikolesnika, ki je imel sprva oznako zaupno, pa je postal realnost, ko je 5. marca 1934 sledila interna predstavitev. Na demonstracijski vožnji med Prago in Karlovimi Vari je avto navdušil s svojimi zmogljivostmi, udobjem in lego na cesti. Zdelo se je, da modelu 77 zgodbe o uspehu ne more preprečiti prav nihče.
Tatra, ki je proizvodnjo avtomobilov začela že leta 1897, je danes tretji najstarejši proizvajalec na svetu za Peugeotom in Daimler-Benzom. Njen model 77 pa je bil za tiste čase pred časom. Tudi zato, ker je nastajal v vetrovnem tunelu. Motor je bil nameščen v zadku, zadnji kolesi sta imeli posebna aerodinamični pokrova, ročaji vrat so bili vgrajeni, šipe na zadku pa ni bilo, kar je zmanjševalo preglednost. Avto je bil seveda ročno izdelan, notranjost iz usnja, nekateri modeli pa so bili med prednjimi in zadnjimi sedeži ločeni s stekleno pregrado. Na voljo je bila pomična streha, nekaj posebnega pa je bil tudi osrednji položaj volanskega obroča (zagotavljal je boljšo preglednost in razporeditev teže), tako da je bil prostor za potnika levo in desno od voznika, v T77 pa se je lahko peljalo šest ljudi.
Z vlogo v ZF-filmu
Leta 1935 so avto nadgradili in izboljšali ter ga poimenovali tatra 77a, 3,4-litrski osemvaljni motor je zmogel 75 konjev, kar je bilo dovolj za 150 km/h maksimalne hitrosti. Koeficient upora je bil vsega 0,212, kar je dobro tudi za današnje standarde. Zanj je bilo treba odšteti tedanjih 95.000 kron. Režiser Maurice Elvey je bil tako navdušen nad avtom, da ga je uporabil v svojem znanstvenofantastičnem filmu, pa tudi sicer je žel navdušenje. »To je pravi avto za moje avtoceste,« je v pismu Ferdinandu Porscheju, ki je leta 1934 dobil nalogo, da zasnuje ekonomičen avto za množično uporabo (leta 1938 je tako na cesto zapeljal beetle), med drugim zapisal Adolf Hitler, ki je v tatri videl avto prihodnosti. Navdušen je bil tudi novinar Motor Jurnala Vilem Heinz, rekoč: »Gre za senzacijo tako na področju zasnove, oblike kot tudi zmogljivosti. Tudi pri visoki hitrosti je vodljivost zgledna, skozi ovinke pa omogoča uživaško, a še vedno varno vožnjo. Postavil je nova merila in odprl nove perspektive gledanja na avto.«
Čeprav so mu laskali, se je pojavljalo vedno več tistih, ki so med hitrejšo vožnjo imeli težave z vodljivostjo. Tako je krožila anekdota, da se je za volanskim obročem modelov 77a in njegovega naslednika 87 ubilo več nacističnih oficirjev, kot jih je življenje izgubilo v boju. Pogonu zadaj namreč večina pri visoki hitrosti (tedaj sistema ESP za nadzor stabilnosti še niso poznali) ni bila kos. Na cesti so se zavrteli, izgubili nadzor in pogosto trčili v drevo, kar je bilo usodno.
Izdelali so jih le 255
Čeprav je imel avto številne prednosti, med njimi tudi veliko medosno razdaljo, ki je zagotavljala udobje tudi na zadnji klopi, nikoli ni postal prodajna uspešnica. Med letoma 1934 in 1938 so jih izdelali vsega 255. Pri prodaji ni pomagal niti Tatrin slogan Eleganten avto. Modela 77 in 77a je bilo najlažje razpoznati med sabo po dodatni luči, ki je bila vgrajena na srednjem spodnjem delu, voznik pa jo je lahko obračal s pomočjo volanskega obroča, kar je omogočalo boljšo vidljivost v ovinkih. Inženirji so se veliko trudili tudi za zmanjševanje teže, pri motorju in menjalniku so uporabili magnezijevo zlitino elektron, tako da je avto tehtal 1800 kilogramov.
Med ponosnimi lastniki tatre 77 (v letih 1934 in 1935 so jih izdelali 105) je tudi Pavel Kasik. Kar tri leta je iskal primeren avto, nato pa ga 17 let restavriral zgolj z originalnimi deli. Kasikova ljubezen do tatre se je začela leta 1978, ko je njegov oče v nesreči uničil družinski avto in ga zamenjal sprva s tatro T30 in kasneje modelom 87. Svojega lepotca je leta 2014 predstavil tudi v Kaliforniji na Pebble Beach Concours d'Elegance, najprestižnejšem dobrodelnem dogodku, namenjenem zbirateljem starih avtomobilov; samo lani so zbrali 1,75 milijona ameriških dolarjev. »Dogodek je cilj in sanje vsakega ljubitelja starih avtomobilov,« je dejal Kasik, ki se mu je pridružilo še sedem lastnikov vozil češke znamke.
