Smernica uporabe negorljive izolacije pa se vse bolj uveljavlja v praktično vseh višjih stavbah in tudi v nižjih. Ob poznavanju statistike in katastrofalnih posledic požarov se namreč investitorji vse bolj nagibajo k uporabi negorljivih izolacijskih materialov, ki bistveno pripomorejo k počasnejši širitvi požarov in s tem zmanjšajo posledice požarov ter omogočijo varno evakuacijo ljudi in premoženja. Tako zakonodaja za objekte višine 10–22 metrov predvideva uporabo negorljivih, požarno varnih pasov na fasadah, za objekte nad 22 metrov pa je obvezna uporaba negorljivih izolacijskih materialov v celoti. V resnici pa je smiselno vsaj za vse objekte nad deset metrov višine uporabljati negorljivo izolacijo.
Vrstni red
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je vrstni red gradnje in vgradnje izolacijskih materialov določen. Pri obnovi stavb pa se srečamo z vprašanjem vrstnega reda obnove oziroma toplotne sanacije objekta. V veliki meri je na prvem mestu zamenjava oken. Z zrakotesnimi in toplotno visoko izolativnimi okni dosežemo vidne prihranke, vseeno pa moramo tudi pri tem opozoriti na eno od težav, ki se jo podcenjuje. To je slab zrak v prostorih. Tako vam ob zamenjavi oken zelo toplo priporočamo tudi vgradnjo neodvisno vodenih prezračevalnih sistemov, tudi v manjših stanovanjih, kjer lahko težavo rešite z lokalnimi rekuperatorji ali prezračevalniki. Zanašanje na občasno odpiranje oken se praviloma izkaže kot nezadostno.
Poglejmo, kakšno je zaporedje najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in tudi za hlajenje poleti. Med prvimi ukrepi je avtomatska regulacija ogrevanja, na drugem mestu pa je zamenjava oken. Izolacija fasade je izjemno pomembna, saj lahko z njo dosežemo od 30 do 35 odstotkov prihrankov glede na energetsko neustrezen objekt. Izolacija podstrešja nam prihrani do 20 odstotkov energije, izolacija tal in stropov kleti pa nekje do 13 odstotkov. V zaporedju ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti je tudi zamenjava kurilne naprave. Pri tem pa morate računati, da boste po končani kompletni toplotnoizolativni obnovi potrebovali manj energije za ogrevanje, kar preprosto pomeni, da je toplotno moč peči smiselno prilagoditi potrebam in je ne smemo predimenzionirati, kot se je to počelo v preteklosti.
Nova tesnila za stara okna
Izolacija fasade je večji poseg, zato se je zdaj, ko nas do zime loči le še nekaj mesecev, modro lotiti najbolj nujnih ukrepov, ki jih lahko izvedemo relativno hitro. Denimo zamenjave dotrajanih tesnil na oknih. Priporočamo silikonska, ki jih enostavno vtisnemo v že izdelane utore (kanale) na oknih. Če utorov nimate, vam lahko to nekateri mizarji naredijo v relativno kratkem času. Drugi ukrep je izolacija hladnega podstrešja. To je smiselno izvesti tudi v mansardah, kjer je tik pod slemenom praviloma prazen prostor. Če imate omogočen vstop vanj, lahko izolacijo, ki je bila morda položena pred 20 ali celo več leti in je gotovo preslaba, izboljšate s polaganjem novih toplotnih izolativnih slojev, najpreprosteje s preprogami steklene volne. Na trgu lahko dobite tudi izolacijski material brez fenol-formaldehidnih veziv, denimo filce iz steklene volne. Material rjave barve ne povzroča srbenja, ne draži kože in je z vidika vgrajevanja bistveno prijetnejši za rokovanje. Če se dodatnega izoliranja slemena lotite sami, je to še kako pomembno.
Izoliranje hladnega podstrešja
Izvedba izolacije tal na podstrešju velja za najbolj enostaven in hkrati najbolj učinkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo, vedno se srečamo z enostavnimi in relativno velikimi površinami, skozi katere prehaja toplota. Zadostna toplotna izolacija je zato ključna za velik prihranek energije celotnega objekta. Novi PURES 2 predpisuje največjo dovoljeno toplotno prehodnost U≤0,20W/m2K za strop proti neogrevanemu prostoru oziroma za tla na neogrevanem podstrešju, če pa želite v primeru obnove dobiti subvencijo Eko sklada, morate upoštevati, da so njihove zahteve strožje, saj gre po pravilniku za minimalne zahteve. V praksi to pomeni najmanj 20 cm toplotne izolacije, odvisno od njene učinkovitosti oziroma toplotne izolativnosti. Kateri tip izolacije izbrati, je odvisno od izvedbe in načina vgradnje.
V osnovi poznamo pohodno (uporabno) in nepohodno (neuporabno) različico izvedbe izolacije tal na podstrešju. Najprej se je treba vprašati, za kaj bomo podstrešje uporabljali. V preteklosti so pogosto kljub neuporabnosti podstrešja tam vgrajevali zaščitne betonske estrihe prek izolacijskih materialov. Izolacije je bilo seveda občutno premalo, estrih pa ni služil ničemur. Če torej podstrehe ne uporabljamo, je zagotavljanje pohodnosti brez smisla, kar pa ne velja za izoliranje. Zelo smiselna, če že ne nujna na podstrešju pa je vgradnja negorljivih izolacijskih materialov.
Pri nepohodnem podstrešju po tleh enostavno položimo mehki izolativni filc. Če imamo leseno ostrešje oziroma lesen ali montažni strop, pod izolacijo položimo še parno oviro, medtem ko na beton ni treba položiti ničesar. Pogosto imamo na podstrešju, ki ga sicer ne uporabljamo, dimnik, okno ali kaj drugega. V takem primeru je pametno narediti pohodno zgolj revizijsko pot, drugod pa zgolj položimo izolacijo. Pragmatična rešitev so tudi leseni plohi, položeni čez lege.
Če nam podstreha služi kot pomožni prostor, jo moramo urediti pohodno. Na tla najprej položimo parno zaporo ali oviro, nato trde izolacijske plošče in prek njih suhomontažne pohodne plošče. Pozorni bodite na to, kaj določena izolacija in konstrukcija celotnega dela podstrešja zahteva: uporabo parne ovire ali zapore. Večino tega dela lahko opravite sami, zagotovo pa se vam bo ob koncu zime to poznalo na računu za ogrevanje, predvsem pa bo v zgornjih prostorih topleje. (ak)
Vir: www.knaufinsulation.si, Šola izoliranja
