Slovenija je februarja 2016 sprejela odlok o oblikovanju seznama varnih izvornih držav. Na seznam z dvanajstimi državami, v katerih naj ne bi bilo nikakršnega preganjanja, mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada, so bile uvrščene Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Kosovo, Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. Sprejet je bil v času tik pred zaprtjem balkanske migracijske poti. Nevladne organizacije so takrat opozarjale, da zaradi tega seznama ne morejo na mejah kar zavračati prošenj za azil migrantom, ki prihajajo iz teh držav.
»Glavni namen sprejetja odloka je bil zagotoviti obravnavo prošenj za mednarodno zaščito v zakonsko določenih rokih. Z označitvijo nekaterih držav za varne izvorne države se namreč sistem mednarodne zaščite razbremeni tistih oseb, ki zaščite dejansko ne potrebujejo,« pojasnjujejo na notranjem ministrstvu (MNZ), kjer pa tako kot v nevladnih organizacijah opozarjajo, da lahko prosilci za azil iz teh držav v postopku dokažejo, da zaradi osebnih okoliščin ta njihova država zanje ni varna izvorna država. »V takšnem konkretnem primeru se koncept varne izvorne države ne more uporabiti,« dodajajo na MNZ. Strinja se tudi Miha Nabergoj iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij: »Za posameznika je lahko vsaka država varna ali pa nevarna.«
Slovenski seznam nespremenjen
Odkar je bil seznam varnih izvornih držav oblikovan, mednarodna zaščita ni bila priznana nobenemu prosilcu, ki je prihajal iz varne izvorne države. Lani in letos je bilo zavrnjenih 20 tovrstnih prošenj za azil (11 prosilcev je bilo državljanov Alžirije). Na notranjem ministrstvu sicer ni mogoče dobiti podatka, koliko od zavrnjenih prošenj za azil iz teh držav je bilo zavrnjenih prav zato, ker prosilec prihaja iz varne izvorne države. Podatkov o razlogih zavrnitve namreč na ministrstvu ne vodijo, pojasnjujejo.
Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da redno pregledujejo stanje v teh državah. V primeru poslabšanja stanja v kateri od držav bi namreč morali predlagati njen umik s seznama. Vendar tega doslej niso storili. Strokovnjakinja za azil Neža Kogovšek Šalamon in Nabergoj menita, da bi morala Slovenija svoj nacionalni seznam spreminjati glede na varnostne razmere v državah. »Dobro bi bilo, da bi ministrstvo za notranje zadeve ponovno preverilo seznam varnih držav. Glede na aktualno dogajanje v Turčiji bi z njega morali izpustiti to državo,« pravi Nabergoj, ki se sprašuje tudi, ali je smiselno na tem seznamu ohranjati Bangladeš, ko pa tam prihaja do nemirov in pogostega političnega preganjanja.
V predlogu evropskega seznama ni Turčije
S sprejetjem nacionalnega seznama se je Slovenija uvrstila med 12 evropskih držav članic, ki takšne sezname že imajo, vendar se ti med seboj močno razlikujejo. Na večini izmed njih so države nekdanje Jugoslavije, ki še niso članice EU, nato pa se podobnosti med seznami končajo. Turčijo recimo od vseh držav članic EU z nacionalnimi seznami kot varno izvorno državo opredeljuje le še Bolgarija. Najdaljši seznam s kar 26 varnimi izvornimi državami ima Velika Britanija. Evropska komisija je sicer že leta predlagala skupni evropski seznam varnih držav, kar je bil eden od ukrepov, s katerimi je hotela doseči skupno evropsko azilno politiko. Na njem so se sprva znašle vse kandidatke za članstvo v EU (Albanija, BiH, Srbija, Črna gora, Makedonija in Turčija), ker se zaradi izpolnjevanja köbenhavnskih kriterijev za članstvo razumejo kot varne države. Načeloma se poskuša poenotiti evropsko azilno politiko, vendar vsaj glede evropskega seznama varnih izvornih držav doslej očitno ni bilo mogoče doseči enotnosti, meni Kogovšek-Šalamonova: »Za posamezne države članice so nekatere države relevantne, za druge ne.« Poljska se recimo sooča s priseljevanjem migrantov iz drugih držav kot Portugalska.
Skupni evropski seznam je podpirala tudi Slovenija, ker ga je razumela kot način oživitve evropskega azilnega sistema. Uradni cilj evropske komisije je namreč bil, da se prošnje državljanov s seznama obravnavajo hitreje. Azilni sistem bi bil tako razbremenjen v primerih, ko se po individualni presoji vsakega prosilca v postopku njegova pravica do azila zavrne. V zakonodajnem postopku so v evropskem parlamentarnem odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve s seznama varnih izvornih držav po lanskem vojaškem prevratu in množičnih čistkah izbrisali Turčijo. Celoten, kar močno dodelan predlog komisije zdaj čaka na potrditev na plenarnem zasedanju parlamenta. Med drugim so poslanci določili, da mora komisija nenehno spremljati varnostni položaj v državah in seznam dopolnjevati. Nadzorno vlogo nad tem početjem so zaupali visokemu komisariatu za begunce (UNHCR).
