Inšpektorat za delo je do konca julija letos prejel 264 obvestil delodajalcev o delu na domu, lani so jih prejeli 494, leto prej pa 613. To so zgolj uradni podatki, ki kažejo, da se trend dela na domu oziroma na daljavo povečuje in da bi vse več ljudi rado prihranilo čas, ki ga porabijo za pot v službo in domov. Za primerjavo, pred petimi leti so inšpektorji za delo prejeli 150 obvestil o delu na domu in četudi se lahko eno obvestilo nanaša na več delavcev, že goli podatek pove, da delo od doma sprejema vse več delodajalcev.
Še zgovornejši so podatki s terena. »V Sloveniji se pretežno veliko dela izvaja od doma. Sicer se v zaposlitvenih oglasih ta oblika dela ne poudarja, ampak gre za dogovore, ki nastopijo po zaposlitvi ali v času razgovora. Večinoma je od narave dela odvisno, kje se opravlja, kar posledično pomeni tudi, da so pričakovanja obojestranska. Kandidat ve, ko se prijavlja na določeno delovno mesto, da po vsej verjetnosti delo od doma ne bo problem, podjetja pa se osredotočajo predvsem na cilj, in če se jim kandidat zdi primeren, jim njegovo delo od doma ne povzroča večjih težav,« o trendu dela na daljavo pravi Maruša Grah, vodja marketinga v podjetju Styria digital marketplaces, ki upravlja portal Mojedelo.com.
Štejeta rezultat in izpolnjen rok
Natančnih podatkov, koliko ljudi dela od doma, sicer ni, a predvideva, da jih je veliko. Predvsem gre za administratorje in IT-jevce, programerje, lektorje, prevajalce, torej ljudi s profilom, kjer štejeta rezultat in držanje rokov. »To pomeni, da je delo opravljeno do določenega termina, ni pa pomembno, kje in kdaj ga delavec opravi, torej ali dela dopoldne, popoldne ali ponoči. Takšno delo je postalo priljubljeno in vse pogostejše zaradi številnih prednosti. Delavec opravlja delo na lokaciji, ki mu je ljuba in se tam dobro počuti, kar lahko poveča produktivnost in kakovost končnega rezultata, okolje je družini prijazno, saj se prihrani veliko časa in drugo. Posameznikom se je zadovoljstvo zaradi dela povečalo, zmanjšal se je stres, povečala se je motivacija za delo, obenem pa se je izboljšala tudi komunikacija,« o prednostih dela od doma, ki je največkrat pravo nasprotje od morda pričakovane nizke produktivnosti, pravi Grahova.
Da si ljudje želijo prilagoditi način dela, da bi prihranili čas, kar sodobna tehnologija vedno bolj omogoča, potrjujejo tudi v Adeccu. Opravili so raziskavo, v kateri je več kot 55 odstotkov iskalcev zaposlitve izrazilo željo, bi delali od doma, 43 odstotkov pa bi jih želelo imeti pisarno bližje doma. »Še posebno za mlajše generacije, ki vstopajo v svet dela, je smartworking nekaj naravnega. To so ljudje, ki so odrasli s pametnimi telefoni in tablicami, zato uporaba več naprav zanje ni nič novega,« je dodala Viviana Žorž iz Adecca.
Kadroviki so sicer glede dela od doma previdnejši, je še pokazala Adeccova raziskava. Strinjajo se, da je izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem in zmanjšanje stroškov prevoza na delo velika prednost, a menijo, da ni enako primerno za vse; bolj naj bi bilo primerno za srednji in višji menedžment ter za redno zaposlene sodelavce. Rešitve pametnega dela so se jim zdele še posebno primerne za zaposlene, ki živijo zelo daleč od podjetja, delavce invalide in delavce z družinskimi obveznostmi.
Veliko pomeni že en sam dan
Tako se tudi delodajalci počasi otepajo tradicionalnih prepričanj, da morajo biti delavci »na kupu«, predvsem so glede tega bolj dovzetna mlada podjetja. V trboveljskem Chipolu, kjer izdelujejo istoimenske pametne naprave za iskanje izgubljenih predmetov, lahko denimo zaposleni sami izbirajo, kjer bodo delali petino delovnega časa oziroma en dan v tednu. »Ker imamo več pisarn v Sloveniji, večina sodelavk in sodelavcev dela v pisarnah, ki so jim bližje domu. Kar zadeva delovni proces, je zaradi tedenskih 'sprintov' med ekipami dogovorjeno, kaj kdo dela, in niti ni tako pomembno, kje se delo izvaja, kljub temu pa jih večina dela v pisarnah predvsem zaradi dobrega vzdušja in ekipnega dela. Delovnik si vsak prilagaja sam, ker pa ima veliko sodelavk in sodelavcev majhne otroke, nam je super, da preživljajo popoldneve s svojimi družinami, kajti tako so bolj zadovoljni in to pripomore k boljši učinkovitosti tako posameznika kot tudi celotnega podjetja,« je kulturo podjetja, ki se dotika delovnika in zadovoljstva zaposlenih, opisal soustanovitelj Chipola Tadej Jevševar.
Fleksibilno ni vedno svobodno
A fleksibilnost dela na daljavo obenem pomeni tudi, da podjetja iščejo tudi vse več pogodbenih delavcev, ki bi v podjetje prišli le na sestanek ali predstaviti svoje dosežke. Takšna oblika dela prihrani marsikateri strošek in je nemara najbolj fleksibilna od vseh, težava pa nastane, ko jo delodajalci začnejo izkoriščati zgolj v svoj prid in za to fleksibilnostjo dela na domu skrivajo prekarne oblike dela.
Na inšpektoratu za delo sicer pravijo, da elementov delovnega razmerja ne vodijo tako podrobno, da bi lahko opredelili, ali gre za kršitve zakona o delovnih razmerjih, ki prepovedujejo delo na podlagi pogodb civilnega prava, Marko Funkl, soustanovitelj Gibanja za dostojno delo in socialno družbo pa poudarja, da se s prekarnimi delavci, ki delajo od doma, srečujejo tako rekoč vsak dan. »Najpogosteje gre za poklice z univerzitetno izobrazbo, kjer je mogoče delo prek računalnika. Na nas so se največkrat obrnili prevajalci, delavci v kulturi, novinarji, oblikovalci, arhitekti, lektorji in drugi. V veliko primerih gre pri delu od doma za prikrita delovna razmerja, kjer se delodajalec zaščiti pred inšpekcijo, takšni delavci pa v večini primerov delajo le za enega delodajalca,« je na drugo, izkoriščevalsko plat dela od doma, opozoril Funkl.
A čeprav na inšpektoratu slabo sledijo takšnim kršitvam, vseeno znajo povedati, da mora imeti delavec, ki dela na domu, enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Delavec je na primer upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, pa tudi do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Zakon sicer ne določa, kaj konkretno naj bi zajemalo nadomestilo za uporabo sredstev, iz priporočila mednarodne organizacije dela, št. 184, pa izhaja, da so to lahko stroški za energijo, vodo, vzdrževanje strojev in opreme in podobno, je pojasnila Branka Knafelc z inšpektorata za delo. Vse to morata delodajalec in zaposleni urediti s pogodbo o zaposlitvi.
Kdaj je delo od doma najboljše za vse?Kako pa delo od doma doživljajo samostojni podjetniki, ki so se zavestno odločili, da bodo delali od doma? »Zato je pri delu od doma najpomembnejše obojestransko zaupanje. Zaupanje kandidata podjetju, da bo plačilo korektno in kot dogovorjeno primerna količina dela. In podjetja kandidatu, da bo delo opravljeno v roku in korektno,« je prepričana Maruša Grah.Tudi v Adeccu menijo, da od doma oziroma na daljavo najraje delajo podjetniki, samostojni delavci in tisti, ki ustanavljajo svoje podjetje, saj jim takšen način dela omogoča fleksibilnost in svobodo, da delajo kjer koli in kadar koli. Morda še nimajo svoje pisarne, zato kavarne, prostori za sodelo in njihove dnevne sobe postanejo tudi njihov prostor za delo. Tudi tisti, ki se dalj časa vozijo na delo, so bolj zainteresirani za pametno delo. 45 minut vožnje z vlakom lahko pretvorijo v 45 minut produktivnega dela, zato delo od doma ali bližje domu postane privlačna možnost. Seveda je še mnogo poklicev, kjer tak način dela ni mogoč, za poklice v kreativnih panogah, IT, HR in administraciji pa ima tak način dela lahko prednosti, je povedala Viviana Žorž. Z njo se strinja tudi Nastja Mulej, kreativka po duši in poklicu – edina licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji, ki zase pravi, da na daljavo dela »od vedno« oziroma že dve desetletji. Tudi ona na prvo mesto postavlja obojestransko zaupanje, spoštovanje in zavzetost za delovne rezultate ter doseganje dogovorjenih ciljev. »Ker sem samostojna podjetnica, delam kjer koli, in ker se znam osredotočiti, mi je za lokacijo pravzaprav vseeno, da le ne porabim minute časa v prazno za vožnjo. To seveda zahteva disciplino, ki je nimajo vsi. Sama sem ciljno usmerjena, delam z zanosom in zelo zagreta za stvari, ki jih delam, zato mi je čas za računalnikom, kjer koli ta stoji, zelo ljub,« pravi Mulejeva, hvaležna tudi za kratko pot na balkon ali do hladilnika, kamor se sprehodi, da se prediha, premisli in se potem vrne na domače delovno mesto. Da ne bi pogrešala družbe, pa pazi, da tudi v primerih, ko nekaj dni zapored nima delavnice, vsak dan opravi vsaj en službeni sestanek. »Torej se moram urediti in lahko izmenjujem misli,« pravi.In ravno to je tisti dejavnik, ki iz dela na domu naredi situacijo, ki je dobra za obe strani: da so zaposleni navajeni samostojnega odločanja, proaktivnosti, imajo pozitiven odnos do oddaljenega sodelovanja, so usmerjeni k rezultatom in imajo zelo dobre komunikacijske sposobnosti, so prepričani tudi v Adecuu in pri portalu Mojedelo.com. »Tudi raziskave svetovnih razsežnosti so pokazale, da je veliko menedžerjev dvomilo o primernosti dela od doma, saj so imeli predsodke predvsem zaradi težav, ki bi nastale z vodenjem večje skupine ljudi, v kateri bi vsak posameznik delal na daljavo. Vendar so ugotovili, da dobra in jasna komunikacija ter zaupanje presegata te težave in da ima takšno delo veliko več prednosti kot slabosti,« je dodala Grahova.
