Po včerajšnji seji sveta zavoda UKC Ljubljana je jasno, da bo Rajko Kenda upokojitev dočakal kot strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Glede na to, da se Kendi mandat izreče 31. avgusta, njegova razrešitev ni več smiselna, je po seji sveta povedal generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač. Imenovali bodo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja in kasneje objavili javni razpis.
Odločanje o odgovornosti vodstva znova preložili
Svet je znova preložil odločanje o odgovornosti vodstva UKC za stanja na področju kardiologije na Pediatrični kliniki. K temu ga je pozvala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je generalnega direktorja kliničnega centra Andraža Kopača in strokovno direktorico Marijo Pfeifer 15. junija tudi pozvala k odstopu. Predsednik sveta Tomaž Glažar je po seji pojasnil, da je morebitna razrešitev strokovne direktorice in vodij drugih organizacijskih enot zavoda v pristojnosti generalnega direktorja in ne sveta zavoda. Strokovne službe UKC morajo preveriti zakonitost postopka morebitne razrešitve strokovne direktorice, vodstvo bolnišnice pa naj nemudoma skliče izredno sejo strokovnega sveta bolnišnice, ki naj poda mnenje o delu in odgovornosti strokovne direktorice Marije Pfeifer pri izvajanju programa obravnave bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Svet zavoda bo nato na podlagi tega mnenja odločal o morebitnih ukrepih proti strokovni direktorici. Kot smo izvedeli, mora vodstvo bolnišnice strokovni svet, v katerem so vodje nekaterih klinik, glavna medicinska sestra in strokovna direktorica UKC Ljubljana, sklicati v roku treh dni.
Kopač s poslovanjem zadovoljen, člani sveta ne najbolj
UKC Ljubljana je imel v prvem polletju 12,4 milijona izgube, je članom sveta pojasnil Kopač. Takšen poslovni izid so imeli tudi lani, je povedal, letos pa imajo dodatnih sedem milijonov odhodkov zaradi znižanih cen zdravstvenih storitev in povečanja stroškov dela zaradi sprostitve plač v javnem sektorju. Glede na to so z napredkom lahko zadovoljni, tudi zato, ker jim je uspelo precej znižati delež, ki ga UKC Ljubljana prispeva v skupno izgubo slovenskih bolnišnic, ugotavlja Kopač. Del višjih stroškov poslovanja gre tudi na račun tega, da so v prvem polletju za 1,5 odstotka presegli program bolnišničnih storitev, dogovorjenih z zdravstveno blagajno.
Tak rezultat poslovanja članov sveta ni najbolj zadovoljil in so zahtevali pojasnila o ukrepih za nadzor nad stroški porabe materialov in za učinkovitejše delo zaposlenih. Izvedeli so, da v UKC vzpostavljajo mehanizem spremljanja stroškov na pacienta in nadzorni mehanizem o obsegu storitev na posameznega zaposlenega. Ti postopki bodo jasno pokazali, kje so še minusi in plusi, meni Tomaž Glažar. Razpravljali so tudi o izvajanju enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob. Dobili so zagotovila, da bo UKC dodatni program izvedel v celoti.
