Po raziskovanjih asfaltiranih brezpotij Severnega morja sem v Rotterdamu stopil do hotelske recepcije. »Pri vas sem rezerviral sobo,« sem pokazal osebno izkaznico nekoliko presenečen, ker Mijnsherenlaan ni bil prijetna stranska ulica ob kanalu, ampak avtocesta, nad katero je na stebrih tekla mestna železnica. Hotel tudi ni bil nizka prikupna opečnata zgradba, ampak dvajsetnadstropna stolpnica.

Vratolomna urbanost velikega pristanišča je bila tako radikalna, da sem imel težave z razbiranjem mesta. Na eni strani sentimentalno obnavljanje starih četrti, ki so

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.