Gari Kasparov in vzpon na Olimp

Leta 1975 je imel svetovni prvak Anatolij Karpov simultanko v Leningradu. Droben 12-letni deček se je še posebej dobro upiral, a vendar izgubil. Oči Garija Kasparova – prav tedaj je spremenil priimek – so se napolnile s solzami. Partijo je dolgo analiziral.

Oče Kim Weinstein, tako kot mama Klara Gasparjan inženir radiotehnike v Bakuju, je dojel, kaj bo petletnik počel v življenju, ko je Garik rešil šahovski problem v časopisu. Dve leti pozneje je Kima pobrala bolezen, Klara pa je postala in ostala najpomembnejša oseba v življenju bodočega zvezdnika. Pri desetih letih je bil sprejet v Botvinikovo šahovsko šolo, kar je bilo dano redkim.

Gajdar Aliev, prvi mož Azerbajdžana, je namignil, da bo ime Kasparov zvenelo bolj rusko in odprlo več vrat. Sledil je niz uspehov: pri 12 letih je Gari postal mladinski prvak SZ. Že leta 1978 se je prebil na prvenstvo države in bil šesti. Sledila je »pričakovana« senzacija v Banjaluki: deček je zmagal pred ducatom velemojstrov! Leta 1980 je postal velemojster in mladinski svetovni prvak. Prebil se je že med prvih 20 šahistov sveta in v sovjetsko olimpijsko moštvo. Leto pozneje je postal prvak SZ. Uvrstil se je na dvoboje kandidatov, spotoma pa osvojil prestižna turnirja v Bugojnu in Nikšiću. Preskočil je Beljavskega, a skoraj bi ga ustavil spor glede prizorišča dvoboja s Korčnojem. V času hladne vojne je FIDE izbrala Fischerjevo Pasadeno, sovjeti pa so bili proti. Zadrego sta rešila London kot organizator in Korčnoj; ta je viteško dovolil dvoboj, ki ga je formalno že dobil. Dobil je tudi prvo partijo, a Gari je bil neustavljiv. Zmlel je Korčnoja, v finalu pa ni imel težav z 62-letnim Smislovom. Jeseni 1984 je 21-letni novopečeni član partije in številka ena na svetu potrkal na vrata svetovnega prvaka Karpova.