Helena Blagne je pela »Objemi me in stisni k sebi me nocoj«, ko sta Steffen Leskovar in Damjan Zemljen vsak ob svoji mami hodila po rdeči preprogi Festivalne dvorane. Penina, jagode in druge dobrote so bile v ozadju že pripravljene na mizah z belo prevleko, medtem ko so gostje sedeli na prav takšnih stolih. Gromko so zaploskali, ko sta se takrat še prihodnja mladoporočenca približala županu Zoranu Jankoviću, pred katerim sta nekaj minut kasneje sklenila partnersko zvezo. Janković se je v približno polurnem govoru sprehodil skozi njuno življenje, razložil tudi, kako sta se spoznala in govoril o tem, da je iskrena poročna zaobljuba temelj partnerske zveze. »Zato si želim, da bi besede, ki bodo izrečene danes, veljale,« je z lista papirja bral ljubljanski župan, kasneje ju je pozval, naj se poljubita in izmenjata poročna prstana.
Želita prispevati k strpnosti
Obred je potekal v treh jezikih, županove besede sta prevajalki prevajali v angleščino in nemščino. Sto petdeset svatov je prišlo iz 15 držav. Mama Steffena Leskovarja je Nemka. Na to je opozarjala tudi njegova oprava, oblečen je bil v nemško narodno nošo, njegov partner pa v slovensko.
Steffen Leskovar in Damjan Zemljen sta poroko odprla za javnost z namenom. Kot pravi Steffen Leskovar, se je za strpnost vedno treba bojevati, kajti nestrpnost vedno znova iz kakšnega temnega kota udari na plan. Da bi prispevala k večji strpnosti v družbi, sta se odločila, da enega najpomembnejših dni v življenju delita z javnostjo. Želita pokazati, da je njuna ljubezen, njuna poroka ravno takšna, kot je ljubezen, poroka vseh parov, tako heteroseksualnih kot homoseksualnih.
»Pri istospolni poroki gre za enake vrednote kot pri heteroseksualnih parih – za ljubezen, zvestobo, skupno bivanje in ustvarjanje družine,« je povedal Steffen Leskovar, nato pa razložil, kako sam razume družino. »Ustvarjanje družine pomeni, da dva, ki se imata rada, skleneta zakonsko zvezo. Če pride do otrok na kakršenkoli način, sta zakonca tista, ki sta zadolžena, da otroci rastejo v primernem okolju.« Sama si otrok ne želita, a poznata istospolne pare, ki bi radi imeli sina ali hčer, kar pa po slovenski zakonodaji še ni možno.
»Takšne stvari vedno potrebujejo dolgo časa in veliko dela. Razumem, da družba morda še ni pripravljena na to, a nekega dne bo. Če ne prej, ko bodo otroci, ki že živijo v takšnih družinah, zrasli in povedali svoje,« je dejal Leskovar, ki opaža napredek v družbi. Meni, da je ta vse bolj strpna.
S partnerjem Damjanom živita v vaškem okolju, v družinski hiši v Vodicah, kjer diskriminacije ne občutita. »Počutiva se enakovredna, ker vsakega človeka jemljeva kot enakovrednega. Seveda imajo nekateri ljudje drugačne poglede, kar pa je popolnoma normalno. Se s tem ne obremenjujeva.«
Civilnemu obredu poroke je sledil cerkveni. Poročila sta se po običajih nove apostolske cerkve, katere korenine segajo v 19. stoletje. Ustanovljena je bila v Hamburgu, po vsem svetu ima okrog deset milijonov vernikov, včasih je bila najbolj razširjena v Evropi, zdaj pa naj bi bilo največ vernikov v Afriki. V Sloveniji sta dve manjši skupnosti v Ljubljani in Mariboru, ki skupaj štejeta okrog 50 članov.
V Sloveniji okrog 50 vernikov
Medtem ko je istospolna poroka nekaj, česar si katoliki za zdaj lahko le želijo, Leskovar pravi, da nova apostolska cerkev sicer je bolj odprta do istospolnih ljudi, a da poroka dveh moških ali žensk ni običajna. »Cerkveno sva se lahko poročila, ker sva imela izrecno željo, vrh cerkve je sprejel sklep o tem. To je prva takšna poroka v Sloveniji, po Evropi pa jih je že bilo nekaj.«
Cerkveni obred je vodil duhovnik nove apostolske cerkve Ervin Korošec, ki je pojasnil, da običajno cerkev ugodi željam istospolnih parov, ki si želijo tudi cerkvenega obreda, a da to ni zakramentalni obred. »To je blagoslov na že sklenjeno zvezo,« je povedal Ervin Korošec. Tudi zato je cerkveni obred potekal po civilnem, ko je bil par že poročen, Damjan pa je že prevzel Steffenov priimek Leskovar.
Po uradnem delu je sledila zabava v Vodicah, kjer je igral ansambel Jodel ekspres »Tudi iz Irana so bili vabljeni gostje, vendar naše zunanje ministrstvo ni bili sposobno ali ni želelo izdati vizuma,« je dodal Leskovar.
