Za razliko od mehiških in kanadskih predstavnikov, ki so se po sredinem začetku pogajanj o spremembi tristranskega prostotrgovinskega sporazuma (Nafta) izpred skoraj četrt stoletja v Washingtonu omejili na želje, da prenovljeno besedilo ne bi ustvarilo novih problemov in da bo treba pozornost osredotočiti na posledice za zdaj še povsem neznanih sprememb, je Američan Robert Lighthizer kategorično zagotovil, da se ZDA ne bodo zadovoljile s kozmetičnimi popravki. Vodja vladne agencije za trgovinsko politiko je sledil retoriki predsednika Donalda Trumpa o škodi, ki da jo je sporazum povzročil njegovi državi, le število izgubljenih delovnih mest v ZDA zaradi Nafte je nekoliko umiril in ni govoril o milijonih, ampak o 700.000. Da se jih je nekaj preselilo v Mehiko, je priznal tudi mehiški minister za gospodarstvo Ildefonso Guajardo.
Mehičani za in proti
Mehiška vlada se tako kot gospodarstveniki vseh treh držav strinja, da je imela njihova država od sporazuma predvsem koristi, manj prepričani pa so o tem Mehičani, ki so začetek pogajanj o prenovi sporazuma pospremili z zahtevo, da se ga enostavno pospravi na smetišče zgodovine. Na tisoče kmetov in delavcev je v sredo zasedlo ulice z zatrjevanjem, da je uničil njihovo kmetijstvo, po trditvah študentskega sindikalista Carlosa Galinda pa ni koristil niti državi sami.
Toda v nedavno objavljeni javnomnenjski anketi so bili Mehičani drugačnega mnenja. Večina se jih je zavzela za ohranitev Nafte, vključno z vodjem politične levice Andreasom Obradorjem, ki namerava naslednje leto kandidirati za predsednika države. Mehika skoraj 85 odstotkov svojega izvoza ustvari v ZDA in Kanadi, vendar pa iz ZDA letno uvozi za več kot 18 milijard dolarjev kmetijskih pridelkov, ki jim domači proizvajalci niso konkurenčni. Sindikat mehiških kmetovalcev zato zahteva, da se iz prenovljenega sporazuma izključi vse v zvezi s kmetijstvom in s proizvodnjo hrane, sicer bodo o njem zahtevali referendum.
Kar zadeva Kanado, je zanjo najpomembnejše vprašanje kvot gradbenega lesa, ki bi jih njihova konkurenca v ZDA močno znižala, posluha pa ne kaže za Trumpove zahteve po spremembi sporazuma v delu, ki zadeva avtomobilsko industrijo.
Lighthizer je dal vedeti obema sosedama, da bodo ZDA pri doseganju želenih ciljev izkoristile položaj daleč največje trgovinske partnerice obeh držav. Med cilji ZDA je tudi sprememba sedanjega močno zoženega prostora za uvedbo protidampinških ukrepov – nova določila bi morala po njegovem »upoštevati ameriško nacionalno suverenost«.
