Čezmernemu nastajanju te kemikalije se lahko izognemo, če upoštevamo naslednje nasvete.
◾Živila raje kuhajmo v vodi, na pari ali jih dušimo.
◾Preveč pečene dele živila, temno rjave ali črne barve, odrežemo.
◾Pri pečenju živi, med peko dodajamo vodo oz. je med peko živilo pokrito, da se duši v lastnem soku.
◾Živilom pred pečenjem dodamo na primer rožmarin, zeleni čaj, žajbelj ali limonin sok, saj naj bi ti dodatki dokazano zavirali nastanek akrilamida.
◾Krompir za pečenje ali cvrtje narežemo na debelejše kose, ki jih pred peko namakamo v vodi 20–30 minut, saj to delno zmanjša nastanek akrilamida. Po namakanju krompir dobro obrišemo.
◾Nastanek akrilamida zmanjša tudi blanširanje krompirja pred pečenjem.
◾Pri pečenju predpakiranih živil, upoštevamo navodila proizvajalca, navedena na embalaži.
◾Kruh in toast popečemo le toliko, da je svetlo rjave barve in je za nas še senzorično sprejemljiva.
◾ Temperatura pečice naj ne preseže 180 °C, saj nastaja nad to temperaturo akrilamid zelo pospešeno.
◾Pri uporabi aparatov za pripravo kruha nastavimo program za svetlo barvo skorje.
◾Živila med pečenjem na žaru pogosto obračamo, da se posamezni deli ne zažgejo.
◾Krompir shranjujemo v temnem, hladnem prostoru (ne manj kot 8 °C) in ne v hladilniku, saj to poveča nastanek akrilamida med peko.
◾Krompir zapecimo le toliko, da je zlatorumene barve.
◾Daleč najpomembnejši korak pa je uravnotežena prehrana s čimmanj ocvrte in pražene hrane ter seveda čimveč svežega sadja in zelenjave. lo
