V dneh pred praznikom Marijinega vnebovzetja s posebnim veseljem prebiram komentarje na katoliških komunikacijskih platformah. Prizadevanje avtorjev, da bi Jezusovo mater povzdignili v žensko vseh žensk, jo zaradi njenih posebnih duhovnih in moralnih lastnosti povišali skorajda v nadčloveka in jo obenem skrčili in prirezali na eno samo »poslanstvo« – biti mati in žena, utegne biti naravnost zabavno. Malo manj zabavno je, ko se v tovrstne dihotomije zapleteta profesor filozofije ali celo sam nadškof.
Za prof. Edvarda Kovača je »Marijin praznik lepa priložnost, da tudi po cerkvah spregovorimo o dostojanstvu in lepoti žene«. Žene kajpak, ne ženske. Naključje. P...