Vse skupaj je seveda logično. Za imidž znamke in ušesa zanesenjakov, ki so jim blizu časovni in hitrostni rekordi, je sicer hitro odpeljan krog na Nürburgringu zagotovo edina »prava glasba«, splošna javnost, ki pokupi največ vozil, pa očitno raje sliši, da bo, poenostavljeno, odštela manj denarja za gorivo. V kar gre, glede na to, da so omenjeni rekordi doseženi na realnih cestah in v realnem prometu, verjeti precej bolj, kot v gole tovarniške podatke na podlagi laboratorijskih merjenj. Pa čeprav se slepiti vendarle ne gre: kadar gre za doseganje rekordov, za volanom sedijo profesionalci, njihov način vožnje pa je v celoti podrejen enemu samemu cilju.
Naj bo tako ali drugače, vse skupaj vendarle kaže na to, da tudi vozila na »tradicionalne« načine pogona še niso za odpad in da z njimi proizvajalci še vedno resno računajo tudi na precej dolg rok. A čeprav običajni vozniki nismo profesionalni lovci na rekorde, nam sodobna tehnika ne pomaga veliko, ali pa nam vsaj precej manj, kot bi lahko, če ji ne iztegnemo roke v smislu, da se še sami potrudimo voziti varčno. Varčna vožnja namreč ni le stvar tehnike in motorja, temveč v veliki meri tudi voznikov, ki pa se tega vse premalo zavedajo. Temu potrdi že bežni pogled na naše vozniške navade; seveda ne vseh, večine pa zagotovo, o čemer so nam že večkrat prikimali praktično vsi strokovnjaki na področju var(č)ne vožnje.
Ti na primer pravijo, da na porabo zelo negativno vplivajo letnemu času neprimerne pnevmatike, prav tako pa tudi tlak v njih, zato ga je priporočljivo preverjati vsak mesec. K nižji porabi bistveno pripomorejo tudi takšne na prvi videz malenkosti, kot so kakovostno motorno olje, vzdrževanje vozila, predvsem pa so veliki porabniki goriva lahko tudi razni strešni prtljažniki ali kovčki. Seveda je prav tako pomemben tudi način vožnje. Ko pospešujemo, moramo tako čim prej doseči želeno hitrost, pri tem pa je treba tudi prestavljati hitro. Iz prve prestave v drugo že, ko prepeljemo dolžino avtomobila, malce kasneje pa imamo že lahko v četrti. Pomembna pa je tudi tako imenovana daljnovidna vožnja – ko vidimo semafor in vemo, da nam ne bo uspelo ujeti zelene luči, prestavimo in zaviramo z motorjem, s čimer je poraba na primer enaka ničli.
To so torej le nekatere navade, s katerimi bomo ob sodobni tehniki porabo lahko bistveno znižali. Deciliter tu in dva tam se namreč hitro seštejejo v liter ali več, ko te pretvorimo v evre in upoštevamo neko časovno obdobje, pa že pridemo do »resnih« številk, ki dajo misliti marsikomu.