Potem ko se je na novega sprinterskega svetovnega prvaka Američana Justina Gatlina, ki je superšampionu Jamajčanu Usainu Boltu z zmago pokvaril slovo od atletskih stez, usul plaz obtožb zaradi dopinga, se te zdijo smešne, če le pogledamo seznam nastopajočih na letošnjem svetovnem prvenstvu v Londonu, poročajo številni ugledni tuji mediji. Seznam dopinških grešnikov je namreč precej širši.
Gatlin je na najbolj pričakovanem atletskem spektaklu na letošnjem prvenstvu, finalu teka na 100 metrov, pokvaril Boltu šov, so prepričani navijači jamajškega šampiona, osemkratnega olimpijskega prvaka v sprintu na 100, 200 in s štafeto 4 x 100 metrov. Spomnimo, da je mednarodna atletska zveza IAAF zaradi dopinga Boltovega sotekmovalca diskvalificirala jamajško zmago 4 x 100 m na olimpijskih igrah 2008 v Pekingu.
Gatlina, ki so ga ob zmagi pospremili ostri napadi in glasni žvižgi množice, so družno napadli tudi mediji, mnogi so zapisali, da zaradi dopinških prekrškov sploh ne bi smel več tekmovati. Takšne obtožbe se zdijo smešne oziroma hinavščina brez primere, meni Nick Harris iz agencije Sporting intelligence, če se le ozremo na seznam nastopajočih na SP v Londonu.
Kar neverjetnih 31 športnikov na seznamu nastopajočih v Londonu, med njimi takšni, ki so na največjih tekmovanjih, olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih osvajali kolajne, je namreč v preteklosti že prestalo suspenz zaradi zlorabe dopinga.
Med njimi so poleg Gatlina, ki je zaradi dopinškega prekrška kot še nekateri na seznamu prisilno počival dvakrat, še dvakratna olimpijska prvakinja v metu diska Hrvatica Sandra Perković, dvakratni olimpijski prvak z jamajško štafeto 4 x 100 m Yohan Blake, olimpijska prvakinja in podprvakinja na 100 m z ovirami Američanka Dawn Harper - Nelson, olimpijski podprvak v metu diska Madžar Zoltan Kovago, letošnji dvoranski evropski prvak v skoku s palico Poljak Piotr Lisek, trikratni olimpijski prvak na 400 m in s štafeto 4 x 400 m Američan LaShawn Merritt in drugi.
Jasno je, da je atletika zaznamovana z dopingom, zato še bolj bode v oči izjava predsednika IAAF Sebastiana Coeja, ki je na večer pred začetkom SP izjavil, da doping ni več največji izziv atletike, temveč je največji izziv športa, kako privabiti nove navijače in ohraniti atletiko zanimivo za mlade.
Izjava se je izkazala za zelo drzno, če ne celo nepremišljeno, že nekaj dni pozneje, ko so navijači zmago Gatlina nad Boltom v finalu teka na 100 m divje izžvižgali in dali jasno vedeti, da imajo dopinga dovolj. Družna reakcija na razplet finala je bila: Jamajčan je vitez v svetlečem oklepu, Gatlin je super hudobec, so zapisali v ponedeljkovi izdaji časnika Guardian.
Pred dvema letoma, ko je Bolt za 0,01 sekunde premagal Gatlina in osvojil naslov svetovnega prvaka v Pekingu, je BBC-jev športni komentator Steve Cram vztrajal, da je Bolt rešil atletiko kot šport. Le kaj si bo javnost mislila zdaj?
Coe si sicer zasluži pohvale za predloge, ki so pripeljali do dopinškega suspenza ruske reprezentance, ter za ustanovitev neodvisne enote za integriteto, pa vendar bi se moral kot predsednik IAAF bolje soočiti z vsako resnico, pa če je še tako neprijetna in škodljiva za ugled atletike, menijo pri Guardianu. To pomeni, da bi moral biti bolj pošten pri prepoznavanju širine težave zlorabe prepovedanih sredstev, ki je očrnila ugled športa v očeh javnosti vse od olimpijskih iger leta 1988, ko so v Seulu razkrinkali Bena Johnsona.
Dick Pound, prvi predsednik svetovne protidopinške agencije Wade, je dejal, da je po njegovem vsaj deset odstotkov vseh izvedenih protidopinških testov v atletiki na leto pozitivnih, prepoznan in kaznovan je le en odstotek grešnikov. Poročilo Wade po svetovnem prvenstvu 2011 v Daeguju je ocenilo, da si je kar 29 odstotkov nastopajočih v minulih 12 mesecih pred prvenstvom pomagalo z dopingom. To kaže, da je testiranje v boju proti prepovedanim sredstvom v športu Maginotova linija – dobronamerna in učinkovita na prvi pogled, v praksi pa jo je prelahko obiti, so prepričani pri Guardianu. šr, sta