Gorski reševalci so letos v slovenskih hribih našteli že 277 nesreč, 13 mrtvih planincev, 85 helikopterskih reševanj, v vseh intervencijah pa prostovoljnega dela za 1960 gorskih reševalcev. Seveda se nesreča v gorah lahko zgodi vsakomur, kot pravi Matjaž Šerkezi, gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS, pa prav strokovno usposobljen kader s prenašanjem svojega znanja na vsakodnevne obiskovalce gora vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. »Posamezniki, ki bi radi obiskali gorske vršace in okusili svet gora v vsej svoji polnosti, a nimajo zadostnega planinskega znanja, naj se v gore podajo z vodnikom,« svetuje Matjaž Šarkezi.
»Vloga vodnika PZS je na vodenih turah planinskih društev zelo pomembna,« pa pravi Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije PZS, dolgoletni vodnik in inštruktor planinske vzgoje, ki je v svoji planinski karieri vodil 250 tur. »Vodnik mora poskrbeti za varnost udeležencev, jih naučiti uporabljati tehnično opremo, kjer je potrebna, jim predstaviti okolico in zanimivosti, rastlinstvo, živalstvo in kulturne zanimivosti, jim svetovati glede opreme in seveda obvladovati skupino. Nagrada za njegovo odgovornost so uspešno končana tura in zadovoljni udeleženci,« še dodaja Grčar.
Vodniki PZS se usposabljajo na tečajih, kjer morajo pokazati obsežno znanje in izkušnje ter opraviti preizkus. Pridobijo lahko sedem kategorij, v katerih osvojijo znanja za vodenje na označenih lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih kopnih in snežnih poteh, brezpotjih in turnih smukih. Za pridobitev vseh kategorij morajo opraviti skupno 600 ur usposabljanja. Leta 2016 je bilo registriranih 1495 prostovoljnih vodnikov PZS, ki aktivno delujejo v 210 planinskih društvih po vsej Sloveniji. Dobra polovica je starejših od 50 let, slaba polovica jih je starih od 30 do 50 let, 166 vodnikov pa je starih od 18 do 30 let.
Prav te dni praznuje prostovoljno vodništvo v Sloveniji 60. obletnico. Avgusta 1957 je Planinska zveza priredila pohodni tečaj in na poti od Bohinja prek Triglava do Vrat usposobila prve vodnike. »Pohodna oblika tečaja je bila izvirna in dobro zasnovana,« pravi 85-letni Jože Melanšek, član PZS že 70 let. »Poleg pridobivanja znanja na pohodu smo imeli predavanja iz planinskih vsebin, kot so oprema, prva pomoč, nevarnosti v gorah, markiranje, varstvo narave, alpinizem in drugo. Takrat so bili tečajniki zelo pozorni, tovariški, disciplinirani in zavzeti za izvajanje skupnih nalog.«
Poklicni gorski vodniki
Poleg prostovoljnih vodnikov PZS se z vodenjem v gore ukvarjajo tudi profesionalni gorski vodniki, ki delujejo v Združenju gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), že 20 let članu mednarodnega združenja IFMGA. Članstvo zagotavlja najvišji gorski vodniški standard in omogoča slovenskim vodnikom delo po vsem svetu. Izobraževanje do pridobitve naziva (oziroma poklica) gorski vodnik z licenco IFMGA traja od štiri do osem let.
»Vodimo lahko poleti in pozimi, vse zvrsti plezanja in smučanja, hkrati pa prirejamo izobraževanja s področja plezanja, smučanja, plazovne varnosti, skrbimo pa tudi za varovanje oseb pri zahtevnih produkcijskih in gradbenih projektih,« obrazloži gorski vodnik IFMGA Rok Zalokar. »Poklic gorskega vodnika je zelo cenjen, zahteven, pogosto tudi nevaren, je nekaj, kar moraš delati s srcem in ne zgolj za zaslužek. Bratstvo, ki velja med vodniki, je nekaj posebnega ne glede na starost, narodnost ali spol, saj so gore naš drugi dom tudi do 200 dni na leto.«
Slovenski gorski vodniki so odlično usposobljeni, njihova profesionalna raven je povsem enaka kot v Nemčiji, Avstriji ali Švici, pravi Christian Schlesener, bavarski gorski vodnik in odličen plezalec iz Berchtesgadna, mesta v Bavarskih Alpah. »Edina razlika je, da je ta poklic v Sloveniji mlad in da morajo ljudje še spoznati, da je na gorske ture veliko bolje in varneje iti z gorskim vodnikom.« Med poklicnimi gorskimi vodniki so tudi sloveči alpinisti, ki vodijo na najzahtevnejše ture, Andrej in Marija Štremfelj, Tomo Česen, Marko Prezelj, Luka Stražar in Tomaž Jakofčič.