Sredi poletja, ko na veliko uspevajo kumare, bučke, paradižnik in še marsikaj, s čimer si lahko pripravimo imenitno svež vrtnarski obrok, dozorijo tudi jajčevci. Te sorodnike paradižnika, paprike in krompirja, ki so jih v Indiji poznali že pred 4000 leti, so Mavri v 13. stoletju iz arabskega sveta pripeljali v Španijo in nekoliko pozneje v Italijo. A takrat so bili še tako trpki, da so konservativci trdili, da njihovo uživanje povzroča blaznost, zato so jih imeli predvsem za okras. Sčasoma so se sorte križale in sadeži so postali precej okusnejši. Tudi ime jajčevec izvira še iz časov, ko so bili sadeži manjši in svetlejši, podobni kokošjim jajcem. Pravijo jim tudi gvinejske buče, Grki jim pravijo melitzane, od tod tudi poslovenjen izraz melancane. Pogosto se pripeti, da jih kakšen oštir v svoje jedilnike namala kot malancane namesto melancane, zato se jih je ponekod oprijelo tudi takšno pokvečeno ime. Danes vam ponujamo nekoliko nenavaden in resda precej zapleten recept, ki za pripravo zahteva toliko časa, da utegne koga navdati z blaznostjo, ampak zagotavljamo vam, da bo trud hitro poplačan.