Ameriški trg dela ne pozna počitka. Prav nasprotno, lahko bi rekli, da obratuje s polno paro. Ameriški delodajalci so namreč v juliju oblikovali 209.000 novih delovnih mest, kar je bilo znatno nad pričakovanji analitikov (180.000), pri čemer se je največ novih delovnih mest pojavilo v gostinskih, poslovnih in zdravstvenih storitvah. Stopnja brezposelnosti v ZDA je tako upadla na vsega 4,3 odstotka, kar je najnižja vrednost v zadnjih 16 letih. Ob tako visoki stopnji zaposlenosti v največjem svetovnem gospodarstvu po BDP ne preseneča, da se trend rasti plač nadaljuje: povprečni urni zaslužek je namreč v juliju na letni ravni porasel za 2,5 odstotka, kar je rahlo preseglo pričakovanja analitikov (2,4 odstotka). Prav polna zaposlenost ter rast plač pa sta ključna motorja za optimizem na kapitalskih trgih, saj pozitivno vplivata na potrošnjo gospodinjstev, posledično pa tudi vsaj za zdaj na (dobro) poslovanje podjetij.
Evropski vlak okrevanja se prav tako za zdaj še ne ustavlja. Podobno kot v ZDA so k pozitivnemu vzdušju v Evropi pomembno prispevali dobri makroekonomski podatki. Obseg maloprodaje v evrskem območju je tako v juniju porasel za 3,1 odstotka na letni ravni, kar je pozitivno presenetilo vlagatelje (pričakovali so 2,5-odstotno rast). Stopnja brezposelnosti na stari celini se prav tako vztrajno znižuje. Junija je tako območje skupne evropske valute zabeležilo 9,1-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je najnižja stopnja po letu 2009 in rahlo pod pričakovanju analitikov (9,2 odstotka). Nazadnje, gospodarska rast prav tako ne peša. Po preliminarnih ocenah naj bi tako BDP v evrskem območju v 2. četrtletju 2017 na letni ravni porasel za 2,1 odstotka. Splošno evropsko okrevanje pa očitno pozitivno vpliva na optimizem. Evropsko denarno in ekonomsko unijo z evrom na čelu tako po anketi, ki jo izvaja evropska komisija (Evrobarometer), podpira skoraj tri četrtine prebivalcev EMU, kar je največ po letu 2004. Še več, več kot polovica Evropejcev je trdno prepričanih, da je Evropska unija prihodnost stare celine. Takšno razmišljanje je vsekakor lepa popotnica za stabilno okolje in tudi za prihodnje poslovanje podjetij.
Za piko na i v preteklem tednu pa so poskrbele podjetniške objave četrtletnih poslovnih rezultatov. Sony, japonski velikan na področju zabavne in profesionalne elektronike, je namreč v 2. četrtletju 2017 posloval nad pričakovanji analitikov. K odličnemu poslovanju so prispevali predvsem segmenti igralnih konzol in iger playstation 4, čipi za pametne telefone ter prodaja glasbe. Podobno je vlagatelje s poslovanjem v 2. četrtletju presenetil bavarski proizvajalec avtomobilov BMW. Škandal z dizelskimi motorji, ki ni prizanesel niti omenjenemu avtomobilskemu gigantu, je bil očitno le luknja v cesti, ki so jo vlagatelji relativno hitro pozabili oziroma prevozili. Z vidika poslovanja družb na drugi strani Atlantika pa bil lahko rekli, da na zahodu ni nič novega. Dobre tri četrtine podjetij, katerih delnice so vključene v osrednji ameriški indeks S&P 500 in ki so že objavila svoje rezultate o dobičku na delnico za 2. četrtletje 2017, so namreč presegle pričakovanja analitikov. K dobremu poslovanju družb je ključno doprinesla rast povpraševanja, med vodilnimi sektorji z vidika presenečenj pa je ponovno izstopala tehnologija. Dobre novice so motor kapitalskih trgov. Vlagatelji si lahko le želimo, da jih bo tudi v prihodnje čim več.
