Kdor v teh dneh išče hlad, mu obisk Jezerskega pomeni beg pred pripeko. Tisti pa, ki ta turistični kraj izberejo za izhodišče gorskih pohodov, imajo pestro izbiro. Mnogim je vsako leto cilj tudi Kranjska koča na Ledinah, ki stoji na okoli 1700 metrih višine. V teh dneh koča kranjskega planinskega društva praznuje: štiri desetletja se pod njeno streho zatekajo planinci, ki jim je gorski cilj ali pa le postojanka na poteh nad Jezerskim.
»Obisk je dober, pol je slovenskih, pol tujih planincev. Ne prespi jih veliko, gre bolj za dnevne obiske. Vsekakor lahko tudi tu ugotavljamo, da slovenske gore privabljajo vse več ljudi – k nam zaidejo v večjem številu tudi Hrvatje, Nemci, Belgijci,« pravi Tone Grašič, ki je letos prvo leto oskrbnik na Ledinah. Tja vodita ena malo zahtevnejša in ena lažja pot, tako je nekako vsem zagotovljen užitek razgleda, s katerim se koča ponaša. Od nekdaj je za obiskovalce gora privlačen tudi bližnji ledenik pod Skuto: »V tem času ga skoraj ni več, prevroče je. Kočo smo takrat gradili dve leti, še bolj znana pa je postala, ko je na ledeniku nastal pravi smučarski poligon in so tam gori trenirali tudi asi kot Bojan Križaj ali pokojni Boris Strel. Bila je praktično prva postojanka v tem okolju, ki smo jo zgradili Slovenci,« se spominja začetkov Franc Ekar, ki je bil pobudnik gradnje koče in dolgoletni delavec ter funkcionar v planinstvu. Še vedno se po ledeniku spustijo lovci na smučeh, če le dopušča vreme. »Kranjska koča je postala trden slovenski planinski simbol,« dodaja Ekar. Koča je odprta od sredine junija do sredine septembra, do nje je po obeh dostopnih poteh približno uro in pol hoje od spodnje postaje žičnice.
Ohladitve le za vzorec
Oskrbnik Tone Grašič je na Ledinah včeraj okoli 8. ure zjutraj nameril kar 20 stopinj in zato ni čudno, da je snega na ledeniku bolj za kepanje kot smučanje. »Razmere se spreminjajo tudi tam zgoraj, razlogov je ogromno, vsi se soočamo z njimi,« je prepričan predsednik PD Kranj Tine Marenče. Društvo skrbi za tri svoje koče, prenova tovorne žičnice na Ledine pa je bila zahtevna po vseh plateh. »Skušamo dobro gospodariti, kljub dobremu obisku je večja naložba vedno tudi preizkus naših zmogljivosti. Koča na Ledinah je znana in priljubljena med planinci,« je prepričan Marenče, ki ob tem poudarja, da tudi kultura obiskovalcev gora ni vedno le vredna kritiziranja in je treba vlagati v izobraževanje, kar skušajo delati tudi v PD Kranj, ki je eno od društev z največ člani pri nas.
Seveda bi danes marsikdo od varuhov okolja skočil pokonci, če bi tja gor zvlekli snežni teptalec. A tudi to je zgodovina Kranjske koče, Ledin in smučanja. Včasih so bile razmere pač drugačne in so namesto v Južni Ameriki naši smučarski asi vijugali kar po ledeniku. »Za vlečnico je bil zaslužen neumorni smučarski delavec Janez Šter, Franjo Kreačič je kot šef na Krvavcu pomagal s snežnim teptalcem, za tovorno žičnico je zaslužen Lovro Rutar s sodelavci. Vse to je del razvoja planinstva v tem lepem gorskem okolju, kjer so bile obnovljene dostopne poti, Rudi Lanc pa je kot markacist in alpinist zaslužen za dostop na Koroško Babo po slovenski strani,« se spominja Franc Ekar, ki še zdaj kot upokojenec rad poskrbi, da se dober glas o koči na Ledinah in dogajanju tam gori razširi.
Seveda planinci poleg obiska Ledin radi obiščejo tudi Češko in Cojzovo kočo oziroma vse, kar ponuja gorski svet nad Jezerskim. Kraj je dom Karničarjevih, znane gorniške, smučarske in alpinistične družine. Prav Jezersko kot izhodišče za obisk gora je v zadnjem času pospešilo turistični utrip. Trud lastnikov objektov kmečkega turizma, gostišč in hotelov bo morda nadgradil tudi novi lastnik hotela Planinka, podjetje Postojnska jama z direktorjem Marjanom Batageljem na čelu. Če bo končno uresničena tudi gradnja na mestu podrtega hotela Kazina, bi Jezersko lahko povečalo število postelj za okoli 400. Navsezadnje je tudi nepoklicni župan Jure Rebolj turistični delavec, ki nam je povedal, da bo tudi za ta kraj letošnja sezona očitno odlična: »Drugod pokajo po šivih, goste k nam usmerjajo z Bleda in iz Bohinja, lahko smo zadovoljni. Pomena gorskih postojank se še kako zavedamo, ker res veliko obiskovalcev Jezerskega svoje počitniške cilje najde v gorah okoli nas.«
