V zadnjih dvanajstih letih je bilo iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisanih več tisoč ljudi. Pri tem ne gre za nezakoniti izbris, kakršnega je država izvedla leta 1992. Izbrisani so bili, ker država ni mogla ugotoviti, kje dejansko stalno prebivajo. Posledice takšnega izbrisa pa so enake – ljudje lahko izgubijo socialno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pa tudi možnost, da bi kandidirali za socialna stanovanja ali da bi sodelovali na volitvah.
Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da podrobnejše evidence o razlogih za izbrise ne vodijo. Omenjajo »veliko izselitev v tujino«, pa tudi izgube stanovanj zaradi deložacije. Namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel, ki spremlja to področje, je v pogovoru za Dnevnik opozorila, da so v času krize in pomnoženih deložacij tovrstne stiske vse pogostejše. »Zgodi se, da vsa družina izgubi prebivališče in potem se odpre vprašanje, kje bodo prijavljeni in ali bodo za to, da bodo sploh lahko kje prijavljeni, izpolnili zahtevne zakonske pogoje,« pravi Marzelova.
Revni v birokratskih mlinih
MNZ poudarja, da je »izbris skrajna možnost«, ki nastopi šele, če pristojni organi oseb ne izsledijo oziroma če te zakonskih naslovov ne morejo prijaviti pri sorodnikih ali v morebitnem najetem stanovanju, niti tam, kjer začasno gostujejo, in na koncu tudi ne na centrih za socialno delo ali v drugih ustanovah, kjer prejemajo socialno pomoč.
Prijava na naslovih centrov za socialno delo, Karitasa ali Rdečega križa sicer niso redkost. A zaradi zakonske omejitve, ki velja že od leta 2001, do te prijave niso upravičeni tisti, ki pomoč prejemajo v enem kraju, dejansko pa živijo v drugem. Četudi gre na prvi pogled za nenavadno konstelacijo okoliščin, so bili po podatkih Kornelije Marzel takšni primeri v preteklosti (pre)pogosti. Ljudje v stiski se v opisanih birokratskih meandrih slabo znajdejo in, tako pravi Marzelova, posledica so tudi izbrisi iz registra stalnega prebivalstva. »Na stalno oziroma zakonsko prebivališče pa so vezane pravice – zdravstvene, socialne, pokojninske, prijava za socialna stanovanja,« našteva Marzelova.
Občine se pripravljajo
Trinajstega avgusta, ko bo začel veljati novi zakon o prijavi prebivališča, bo zanka odpravljena. V pisarni varuhinje si spremembo štejejo za uspeh. »Mislimo, da so zalegla naša opozorila, da pogoj prejemanja pomoči v istem kraju, kjer dejansko živiš, ni bil primeren,« pravi Kornelija Marzel. Poslej bo možnosti več: prijavo zakonskega prebivališča brezdomcev bodo prevzele občine, kjer brezdomci so, in tako bodo tudi njihove socialne pravice vezane na naslov mestne oziroma občinske hiše.
