Venezuelska ustavodajna skupščina s 545 člani in neomejeno oblastjo, nedavno nedemokratično izvoljena in ob bojkotu opozicije, se sestaja v ozračju zaostrene napetosti. Vladajoča klika bo z njo poskušala povečati oblast, opozicija, ki obvladuje demokratično izvoljeni parlament, pa nadaljuje demonstracije, v katerih zahteva odstop predsednika Nicolasa Madura. Oblast je medtem dovolila enemu od vodij iz opozicije, da se iz ječe vrne v hišni pripor.

Po podatkih oblasti se je volitev v nedeljo udeležilo osem milijonov volivcev (41 odstotkov). Veliko jih je glasovalo v strahu, da ne bi izgubili socialne podpore ali službe v javnem sektorju. Podjetje SmartMatic, ki od leta 2004 upravlja volilni stroj, s pomočjo katerega se voli v Venezueli, pa je obtožilo oblast volilne goljufije. »Menimo, da je razlika med dejansko udeležbo na volitvah in številkami oblasti vsaj milijon glasov,« je dejal predsednik podjetja Antonio Mugica na novinarski konferenci v Londonu. Zato je glavna tožilka Luisa Ortega, ki sicer prihaja iz vrst disidentskih chavistov, začela preiskavo in od pristojnih sodišč zahtevala, da preprečijo zasedanje ustavodajne skupščine. Eden prvih korakov slednje naj bi bila odstavitev Ortegove.

Za bedo kriv Chavez

Maduro je očital Mugicu, da je »deloval pod pritiskom Američanov in Britancev«. Sicer so vodilni podjetja SmartMatica zapustili Venezuelo tik pred Mugicovimi kritičnimi izjavami na račun oblasti. Zanimivo je, da je opozicija vrsto let obtoževala SmartMatic, da volilne rezultate prireja v korist chavistov. A volilno goljufanje doslej ni bilo značilno zanje. Hugo Chavez je na primer na 15 od 16 volitev zmagal na demokratičen način in tudi Maduro je bil leta 2013 izvoljen za predsednika še demokratično. Zdaj pa bi lahko njegova ustavodajna skupščina odpravila demokratični parlament in preložila predsedniške volitve, ki bi morale biti prihodnje leto.

Politična kriza, ki se ob konfliktu med konstituanto in parlamentom bliža vrhuncu, je metastaza hude gospodarske krize, ki se je začela s padcem cene nafte leta 2014, leto po smrti karizmatičnega Chaveza, in se zdaj kaže v neskončnih vrstah pred praznimi trgovinami s hrano, pa tudi v množičnem izseljevanju iz Venezuele. Vendar je za sedanjo bedo velike večine od 30 milijonov Venezuelcev močno odgovoren prav Chavez, najprej zato, ker je za svojega naslednika postavil nesposobnega Madura, nekdanjega voznika avtobusa, še bolj pa zato, ker je kot dolgoletni voditelj Venezuele premalo skrbel za razvoj raznovrstnih gospodarskih panog in je Venezuelo naredil preveč odvisno od izvoza nafte. Za napako, s katero je Chavez škodil predvsem svojemu nasledniku, pa bi lahko imeli tudi izjemno povečan vpis na fakultete, tako da je bila leta 2010 Venezuela peta na svetu po številu vpisanih študentov. Za povrh je Chavez študentom obljubil službe v javnem sektorju. Te so dobili, dokler je bila cena nafte visoka. Danes pa so prav ti mladi, ki nimajo prihodnosti, najbolj agresivni nasprotniki Madura.