Slovenec in Hrvat(Govor poslanca Žitnika.)
V seji poslanske zbornice dne 19. maja je v razpravi o nujnem predlogu »Slovanske zveze« posl. Žitnik govoril naslednje:
Visoka zbornica! Ravnokar vam je tovariš Biankini obširno in stvarno pojasnil vzroke, ki so nas napotili, da smo podpisali njegov nujni predlog, ki ga priporočamo visoki zbornici.
Ni naš namen, da bi preprečili razpravo o točkah dnevnega reda; tudi ni moj namen, da bi še obširneje opisaval nečuvene dogodke na Hrvatskem, kakor je to že storil g. Biankini; tudi nočem predavati o državnopravnem vprašanju hrvatsko ogrske nagodbe. Ne, le simpatije so, ki jih Slovenci gojimo do svojih najbližjih bratov, katere hočem kratko izraziti pri tej priliki. S Hrvati so Slovenci stoletja delili žalost in veselje, in to hočejo storiti tudi v bodoče. (…)
Braći Slovencima.
Vas, braćo naša, od uvijek je svaka
Svih nas Hrvata vrela suza pekla,
Vi, braćo mila, tugovaste s nama,
Kad hrvatska je gdjegod krvca tekla –
Sve naše boli, bile su i vaše,
Svi naši jadi i vaši su bili,
Vi s ljubavi iz gorke naše čaše
Vjek kap ste svaku s nama bratski pili! (…)
Slovenci braćo, rod naš nigda ne će
Zaboraviti ljubavi vam čiste,
I dok to sunce bajnim nebom šeće,
Vi budite nam, što ste i što biste!
Za ljubav ovu neka Bog vam plati,
Jer sveta je milota žara njena –
Do vieka će je cieniti Hrvati
I naša »vdova, tožna, zapuščena«!
Slovenec, 23. maja 1903
Slovensko-hrvaško edinstvo.
Zadnji čas so se na avstrijskem jugu izvršili pomenljivi politični dogodki. Na Hrvaškem so se za skupno saborsko delo združili vsi pravaši, ki so bili dozdaj razdeljeni v dve skupini: ono okoli »Hrvatskega Prava« in Starčevičevo pravaško frakcijo. K tej novi edinstveni stranki so pa pritegnili tudi pravaše iz Dalmacije. (…)
To zjedinjenje je epohalnega pomena za Jugoslovane. Pomisliti je treba, da so združeni pravaši sklenili delati sporazumno s »Hrvaško-slovenskim klubom« na Dunaju, v katerem so na enakem programu združeni poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke in dalmatinske stranke prava. S tem je podana enotna smer narodni politiki Hrvatov in Slovencev. Cilj te politike je edinstvena jugoslovanska državna skupina pod habsburškim žezlom, kakor jo zajamčuje pragmatična sankcija, cetinjska pogodba in druge historične listine in kakor jo zahteva naravni razvoj teh narodov ter skupni blagor vse naše države. (…)
Slovenec, 29. julija 1911
Bedaste fraze slov. klerikalcev.
V pasjih dnevih so si klerikalci omislili nove fraze; slovensko-hrvaško edinstvo, katoliška Jugoslavija, katere pa se Srbom in Mohamedancem ni bati, kajti katoliški pop je bitje, polno idealne pravičnosti in tolerance, edinstvena jugoslovanska država pod habsburškim žezlom in pod vodstvom dr. Šusteršiča – to so najnovijši klerikalni ideali. Pa to so vse skupaj le bedaste fraze, zakaj v resnici delajo klerikalci sami najbolj na to, da onemogočijo uresničenje jugoslovanskega ideala. V svoji lastni domovini pospešujejo klerikalci germanizacijo. Kar zamore storiti narodni izdajalec, vse so klerikalci storili. (…)
Slovenski narod, 31. julija 1911
Oj ti klerikalci!
Slovenska Ljudska Stranka se nahaja od nekdaj v tem položaju, da z nobeno rečjo ne ustreže ne slovenskim liberalcem, ne Nemcem. To se te dni zopet jasno vidi. »Slovenski Narod« in »Jutro« nas napadata, češ, da smo zopet »izdali mili slovenski narod«, ker dr. Hochenburger namerava nekega Nemca imenovati za sodnega svetnika ali kaj že, današnji »Grazer Tagblatt« pa prinaša o nas kar cel uvodnik pod sherlokholmškim naslovom »Jugoslovanski atentat na Avstrijo«, v katerem piše, da ima osnovanje »Hrvatsko-slovenskega kluba« in združenje hrvaških pravašev pod patronanco dr. Šusteršiča seveda namen, »Dalmacijo, Istro s Trstom, Gorico, Kranjsko ter dele Koroške in Štajerske od Avstrije odtrgati«, vsled česar da je skrajni čas, da »vlada zoper integriteto Avstrije naperjeni atentat prepreči«; sploh je »brezobzirni boj zoper klerikalne Slovence nujna zahteva tako države kakor Nemcev«. (…)
Slovenec, 1. avgusta 1911
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si