Ameriški predsednik Donald Trump že dolgo časa ostro kritizira uhajanje zaupnih informacij v medije, zdaj pa ga je dočakal posebno nenavaden udarec. Washington Post je objavil prepisa njegovih telefonskih pogovorov z mehiškim predsednikom in avstralskim premierjem iz prvih dni mandata.
V pogovoru z Enriquejem Peñom Nietom iz 27. januarja Trump med drugim prosi mehiškega predsednika, naj javno nikar ne govori, da Mehika ne bo plačala zidu na meji. »Tega medijem ne smete govoriti… s tem ne morem živeti,« pravi Trump v 53-minutnem pogovoru. Posebej omeni, da bi mu to politično škodovalo, saj je med predvolilno kampanjo obljubljal, da bo dosegel, da bo zid plačala Mehika. »Moram doseči, da Mehika plača zid, moram,« pravi Trump in precej jasno pove, da gre za politično in ne denarno vprašanje: »Kar se tiče dolarjev ali pesov, je to najmanj pomembno.« Na koncu se dogovorita, da bosta na vprašanja o zidu odgovarjala z besedami, da je treba počakati in videti, kaj bo.
Drugi pa je prepis Trumpovega 24-minutnega pogovora z Malcolmom Turbullom. Gre za že precej znan pogovor iz 28. januarja, ki ga je Trump naglo končal (trajati bi moral eno uro). Pogovor je precej oster, Trump pa v njem kritizira ameriško-avstralski dogovor, sklenjen pod predsednikom Barackom Obamo o ameriški pripravljenosti na sprejetje 1250 azijskih ekonomskih migrantov, ki jim Avstralija zapira vrata. Trump v pogovoru pravi, da je sporazum »gnil... in neumen« ter da »bom videti trapast«, če bi ga spoštoval. Trump je namreč tik pred pogovorom podpisal sporni predsedniški ukaz o ustavitvi prihoda migrantov v ZDA. Veliko iz tega pogovora je sicer že znanega od prej, saj so podrobnosti zelo hitro prišle v ameriške medije. ZDA so pozneje sporočile, da bodo dogovor iz časa Obame spoštovale.
Sessions danes o ukrepih
Doslej se je izredno redko dogajalo, da bi v javnost prišli prepisi pogovorov predsednika z drugimi voditelji. Uhajanje tovrstnih informacij pa odpira več vprašanj. Telefonski pogovori voditeljev so zaupni (čeprav v ZDA praviloma ne najvišje stopnje zaupnosti), kar sogovornikom omogoča, da so odkriti. Objava zato lahko povzroči, da bo takšna komunikacija s Trumpom v prihodnje manj iskrena, kot bi bilo potrebno in koristno. Poleg tega gre za problem Trumpove administracije. Pojavljajo se celo ugibanja o tako imenovani temni državi oziroma državi v ozadju, ki naj bi poskušala na vse načine, tudi z dajanjem zaupnih informacij medijem, zrušiti Trumpa. Senatni odbor za domovinsko varnost in vladne zadeve je v poročilu prejšnji mesec zapisal, da pod Trumpovo vlado povprečno vsak dan v javnost uide ena informacija, ki lahko škoduje državni varnosti. Skupno jih je v istem času odteklo sedemkrat več kot pod Obamo ali Bushem mlajšim, ki sta oba poskušala ustaviti odtekanje informacij, posebno agresivno Obamova vlada, ki je dala FBI pri iskanju krivcev precej proste roke. Kaj bo glede tega storila Trumpova vlada, pa bo znano danes, ko bo pravosodni minister Jeff Sessions razkril ukrepe proti odtekanju zaupnih informacij v javnost.
