Pričakovati je bilo, da bo novi film Netflixa To the Bone v javnosti zanetil podobne debate kot serija 13 Reasons Why, in res je bilo tako. Medtem ko je serija o dekletu, ki se ubije, sprožila kritike, da romantizira samomor in da preveč nazorno prikazuje zadnje dejanje glavne junakinje Hannah, ki si v kadi prereže žile, se je na film usulo kar nekaj obtožb, da poveličuje anoreksijo.
Drama o 20-letnem dekletu Ellen, ki odide na nekonvencionalno zdravljenje motnje prehranjevanja, je bila prvič prikazana na festivalu Sundance in sama po sebi ni film, ki bi pobiral nagrade, ampak konvencionalna žajfnica s stereotipnimi liki, stereotipno zgodbo in stereotipnim koncem. Zdravnik, ki reši bolno dekle, je duhovit in lep moški, bolno dekle inteligentna belka, ki ima odsotnega očeta, lezbično mamo, preveč zgovorno mačeho in dobronamerno polsestro, hiša, v kateri se zdravi, pa je napolnjena z liki za vse okuse.
Prej lahko škoduje, kot koristi
Film je dosegel svoj namen, ko gre za gledanost in razprave v javnosti, ki prinašajo brezplačno promocijo Netflixu, po drugi strani pa naletel tudi na dokaj radikalne odzive nekaterih držav, ki so za gledalce filma izdale celo zdravstvena opozorila. »Močno svetujemo, da vsakdo, ki bi morda lahko imel težave s prehranjevanjem, zelo previdno razmisli o tem, ali bi gledal film,« so na primer zapisali pri britanski nacionalni ustanovi Beat, ki se ukvarja z motnjami prehranjevanja. Ponekod pa so pozivali celo k prepovedi predvajanja filma, ker bi lahko spodbujal anoreksijo ali povzročil še večje težave ljudem, ki jo že imajo. Netflix je opozorilo v uvodu pred filmom sicer izdal tudi sam, v njem pa pojasnil, da film vsebuje realistične prizore, ki bi bili lahko za nekatere gledalce preveč nazorni.
Skrbi strokovnjakov in tistih, ki bolehajo za anoreksijo, niso privlečene za lase. Psihologi opozarjajo, da je To the Bone pravzaprav pravi mali priročnik za to bolezen, drugi pa, da bi lahko spodbudil posnemovalce. Ko gre za film, so se na spletnih straneh, ki spodbujajo anoreksijo, že začele pojavljati fotografije igralke Lily Colllins iz prizora, v katerem zdravnik, ki ga igra Keanu Reeves, pregleduje njen odrgnjeni koščeni hrbet. Kako daleč lahko mlade pripelje fikcija, pa dokazuje primer 23-letnika iz Peruja, ki je skočil v smrt skozi okno in po vzoru junakinje iz serije 13 Reasons Why za seboj pustil kasete, na katerih je pojasnil, kdo je kriv za njegov samomor.
Igralka in režiserka z izkušnjo anoreksije
V bran filmu se je seveda postavila 28-letna britanska igralka Lily Collins, ki se je z anoreksijo v preteklosti spopadala tudi sama. Za vlogo je morala shujšati, a je to tokrat počela nadzorovano in brez cilja, kakšno težo mora doseči in v kakšnem času, za vizualne učinke, ki so jo še bolj shujšali, pa so poskrbeli maskerji. V času snemanja in promocije filma ni nastopala na nobeni od naslovnic revij, ker te niso hotele objavljati fotografij shujšane igralke, kar se Collinsovi zdi pohvalno, je pa zato takoj, ko je pridobila nekaj kilogramov, pristala na naslovnici revije Shape. »Kot igralec pridobivaš težo, jo izgubljaš, si spremeniš barvo las,« je dejala v enem od intervjujev in dodala: »Pomembno je, da se ljudje razkrijejo in res spregovorijo o tem. Vesela sem, da se pogovarjamo o tej temi. Mislim, da z Marti nisva začeli tega pogovora, naredili sva ga samo veliko glasnejšega in menim, da je to izjemno pomembno.«
Marti Noxon, režiserka in scenaristka filma in še ena, ki se je otresla anoreksije, pa je na kritike odgovorila na družbenih omrežjih. Kot je poudarila, je do tematike pristopila odgovorno in skrbno, saj tudi sama dobro ve, kako se počutijo anoreksiki. »Ker sem se borila z anoreksijo in bulimijo do poznih 20 let, iz prve roke poznam boj, izoliranost in sramoto, ki jo čuti oseba, ki je v krempljih te bolezni,« je zapisala in sklenila, da je bil cilj filma daleč od poveličevanja prehranjevalnih motenj, ampak naj bi služil kot iztočnica za pogovor, ki vse prepogosto poteka skrivaj in z napačnimi predstavami.
