Dobre novice o nadaljevanju evropskega gospodarskega prebujenja krepijo rast evra. Glede na prve ocene Eurostata je BDP v evrskem območju in tudi v EU v drugem četrtletju zrastel za 0,6 odstotka. Rast se je v drugem četrtletju še nekoliko okrepila. Na medletni ravni se je BDP evrskega območja okrepil za 2,1 odstotka in gre za največjo medletno rast po začetku leta 2011. Če smo še pred kratkim govorili, da sta najboljše zdravilo za okrevanje Evrope nizka cena energentov in šibak evro, ki vzpodbuja izvozno aktivnost, se bomo v nadaljevanju spraševali, kje je tisti tečaj, ki bi začel povzročati težave evropskim izvoznikom. Med analitiki ni malo takih, ki spreminjajo svoje napovedi o nadaljnji krepitvi evra. Vsaj v daljšem obdobju gre razloge iskati v trenutnem 3,3-odstotnem presežku mednarodne menjave glede na BDP evrskega gospodarstva, medtem ko je slika v ZDA ravno obratna, z 2,5-odstotnim primanjkljajem.
Začetek sezone objav poslovnih rezultatov za letošnje drugo četrtletje potrjuje visoka pričakovanja analitikov. Do zdaj je poslovne rezultate objavilo približno dve tretjini družb v indeksu S&P 500 in kažejo tako na rast dobičkov (10,2 odstotka) kot tudi prihodkov družb (5,7 odstotka). Rasti so bile vzpodbudne in so v 77 odstotkih nad pričakovanji analitikov. Za delnice znotraj indeksa je treba v povprečju odšteti 21,3 dobička na delnico, oziroma 19, če upoštevamo letošnje napovedi rasti. V zadnjo tretjino se prevešajo tudi objave poslovnih rezultatov med največjimi evropskimi podjetji, med katerimi so dobički v drugem četrtletju zrastli za četrtino, prihodki pa za 7,5 odstotka. Za 500 največjih evropskih podjetij znotraj Bloombergovega indeksa je treba odšteti 21,7 letnega dobička, če upoštevamo napovedi dobičkov, pa le dobrih 16.
Optimizem na trgih je s četrtletnimi rezultati dobil nov zagon. Pogled na evropske delniške trge bo v nadaljevanju pokazal, ali bo njihova privlačnost zaradi nižjih vrednotenj, višjih dividend in rasti dobičkov ob nadaljnji krepitvi evra izgubila svoj sijaj.