Nedeljskih volitev v ustavodajno skupščino, ki jih je organiziral venezuelski predsednik Nicolás Maduro, se je po podatkih njemu naklonjenega nacionalnega volilnega sveta udeležilo osem milijonov Venezuelcev. To je 41,5 odstotka od 19,5 milijona volilnih upravičencev. Opozicija pa je po štetju, ki ga je sama organizirala ob voliščih, ocenila, da je glasovalo samo 2,4 milijona ljudi ali dvanajst odstotkov vseh volilcev. Za primerjavo – na posvetovalni referendum proti ustavodajni skupščini in za predčasne predsedniške volitve, ki ga je 16. julija opozicija organizirala kot protiutež tem Madurovim nedeljskim volitvam, pa je prišlo 7,5 milijona Venezuelcev.
Konstituanta hoče zamenjati parlament
Ustavodajna skupščina, v katero so bili ob bojkotu opozicije izvoljeni samo kandidati in zavezniki vse bolj nedemokratičnega režima, bo dala vso oblast predsedniku Maduru, ki je v nedeljo zvečer slavil zmago. »Naloga te ustavodajne skupščine je, da prinese red in mir,« je dejal. Bila naj bi nad vsemi institucijami, tako naj bi s tožilstva odstranila Luiso Ortega, ki prihaja iz vrst disidentskih chavistov, in odpravila imuniteto poslancev parlamenta, v katerem ima od leta 2015 večino opozicija. Menda bo ustavodajna skupščina zasedala kar v stavbi tega demokratično izvoljenega parlamenta. Gotovo opozicijski poslanci ne bodo dovolili, da bi jih zamenjali njeni člani, tudi ne na njihovih sedežih, kar obeta napetosti. Še prejšnji teden je skupina Madurovih pristašev vdrla v parlament in neovirano pretepala opozicijske politike.
Nedemokratične volitve
Policija je med nedeljskimi volitvami, ki bi lahko vodile v enostrankarski sistem, novinarjem preprečila dostop do volišč. Dovoljeno ni bilo nobeno preverjanje ali neodvisno spremljanje štetja glasov. Že sam način glasovanja je bil nedemokratičen, ker je dajal veliko prednost Madurovim kandidatom in zaveznikom z nepravično razdelitvijo volilnih okrožij. Marsikje so sicer Venezuelci množično odšli na volitve, ker so hoteli ohraniti socialne programe, ki jih zagovarja Maduro. Nekateri so se tudi bali za službe v javnem sektorju. V mestih, kjer ima oblast opozicija, so bila volišča prazna. Volitve so spremljali spopadi med demonstranti in policijo, tako da je konec tedna umrlo najmanj 15 ljudi.
Opozicija nima voditelja
Opozicija namerava v teh dneh, ko naj bi začela zasedati ustavodajna skupščina, še okrepiti proteste. »Ostali bomo mobilizirani, dokler ne bosta spet v veljavi ustava in demokracija. Pripravljeni smo na prevzem oblasti,« je dejal 45-letni Henrique Capriles Radonski, levosredinski politik in glavni predsedniški kandidat opozicije na volitvah leta 2012 in 2013. Nekateri tuji analitiki vendarle menijo, da raznolika opozicija, ki sega od disidentskih chavistov do konservativcev, še ni naredila dovolj, da bi postala kredibilna. Predvsem še nima enega pravega voditelja in preveč podcenjuje Madura, ki se še vedno lahko opre na vojsko in četrtino Venezuelcev.
Večina latinskoameriških držav ne priznava ustavodajne skupščine. »Venezuela že ima legitimno izvoljeni parlament,« je dejal brazilski zunanji minister. ZDA so napovedale nove sankcije proti Madurovim sodelavcem in grozijo, da ne bodo več kupovale venezuelske nafte. Slednje bi bilo napaka, saj bi Maduro tako še lažje kot doslej za vse težave krivil ameriško »gospodarsko vojno« proti Venezueli, prebivalstvo pa bi še bolj trpelo. Že danes kar 93 odstotkov Venezuelcev trdi, da si ne morejo privoščiti hrane, ki jo potrebujejo. Lani jih je tri četrtine shujšalo. Venezuela ni le prva v svetu po naftnih rezervah, ampak tudi po korupciji in najbrž tudi po nesposobnosti vladajočih, da bi z gospodarsko politiko omogočili blagostanje državljanov. BDP na prebivalca je danes v Venezueli takšen, kot je bil leta 1950.
