Veljati je začela novela pomorskega zakonika, ki ukinja registracijo supov, kajakov in drugih manjših čolnov za izposojo in druge gospodarske dejavnosti v sladkih vodah. S tem država celinske vode izenačuje z morjem, kjer je bilo tovrstna plovila že doslej tudi v komercialne namene dovoljeno uporabljati neregistrirana. Upravne enote bodo razbremenjene dela, podjetja pa stroška okoli 30 evrov, ki so jih zdaj morala odšteti za registracijo posameznega športnega veslaškega čolna oziroma manjšega čolna z nizkim motornim pogonom.
Neumnost manj
»Tega nepotrebnega denarnega in časovnega bremena ne bo več. Žal pa niti prej niti zdaj ne bo rešen problem varnosti, zaradi katerega je bila registracija sploh obvezna. Predloga o obveznih varnostnih vrvicah (s katerimi posameznik sup priveže na svojo nogo, da mu ne more zbežati, op. p.), ki so po svetu običajna praksa, niso upoštevali,« je povedal Matija Pivk, direktor podjetja Bananaway, ki izposoja supe na različnih lokacijah po Sloveniji.
Odpravo vpisa kanujev, kajakov in supov v register pozdravljajo tudi v civilni iniciativi Slovenski veslači, saj po besedah njihovega predstavnika Marina Medaka »registracija ni imela nobenega smisla«. Ukinitev te obveznosti ne pomeni, da plovil pred uporabo nihče ne bo tehnično pregledal. »Pregledi ostajajo obvezni, odpadle bodo zgolj komplikacije z vpisom. Ker takšne registracije nihče na svetu ne zahteva, vsi proizvajalci niti niso zagotavljali vse potrebne dokumentacije zanjo,« je pojasnil Medak.
Neenakosti ostajajo
Kljub odpravi obvezne registracije bodo razlike med morjem in celinskimi vodami ostale. »S kajaki, kanuji in supi je dostop do morja prost, medtem ko za jezera nekatere lokalne skupnosti tolmačijo, da lahko dostop zaračunavajo,« je opozoril Medak in kot posebej problematično izpostavil bohinjsko občino.
Tamkajšnji plovbni režim tudi po opozorilih župana Franca Kramarja ne glede na ukinitev obvezne registracije manjših plovil ostaja enak in za uporabo pristanišč oziroma vstopno-izstopnih mest zahteva plačilo pristojbine. Dnevna dovolilnica za uporabo vstopno izstopnih mest na Bohinjsko jezero stane 2 evra, tedenska 5 evrov in letna 20 evrov. »Iz tega režima smo izvzeli edino soteskanje, ki ga država ne jemlje kot plovbo in smo ga uredili posebej,« je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Plovbnega režima so se ljudje po njegovih besedah sicer privadili. »Predvsem pri agencijah, ki izposojajo plovila, letos nismo zaznali nezadovoljstva in so takoj pristopile k nakupu nalepk. Več tovrstnih izzivov je pri individualnih gostih, tudi zaradi napačnih informacij, da zaradi spremembe pri registraciji plovil plovni režimi ne veljajo več.« Pod črto pa so ljudje zadovoljni, da je na jezeru red, je ocenil direktor Turizma Bohinj.
Kršitelj vsak tretji
Čeprav Medak pripoveduje, da se proti zaračunavanju dostopa do Bohinjskega jezera s plovili borijo z državljansko nepokorščino in neplačevanjem pristojbine, bohinjski župan zagotavlja, da »ljudje upoštevajo navodila«. Nedavno so skupaj z medobčinskim redarstvom to tudi preverjali in po Kramarjevih navedbah nalepko ali dovolilnico za uporabo vstopno-izstopnih mest našli pri 65 odstotkih uporabnikov plovil na Bohinjskem jezeru, 35 odstotkov pregledanih je bilo brez nje, a so jih redarji tokrat na to napako zgolj opozorili.
»Organizirano veslanje na deski je predvsem na Blejskem jezeru precej velik strošek, a je bilo veliko bolj moteče, ko v Bohinju in na Bledu te aktivnosti sploh niso bile dovoljene,« je medtem povedal Matija Pivk.
