Pred štirimi meseci se je napoved, da bodo na Kitajskem postavili prvo gozdno mesto, v katerem bodo kraljevali nebotičniki, odeti v zelenje, zdela kot pravljica, pred kratkim pa so ga dejansko začeli graditi. Ena najbolj onesnaženih držav na svetu, ki je v zadnjih letih v boju proti smogu in drugim izpustom prestavila v peto prestavo, je mislila resno. Še bolj pa italijanski arhitekt Stefano Boeri iz milanskega arhitekturnega studia Stefano Boeri Architetti, ki si je prvo gozdno mesto na svetu tudi zamisli.
Samozadostno mesto s čistim zrakom
Gozdno mesto v gorati južnokitajski provinci Guangxi bo stalo na območju mesta Luizhou, ki ima 1,5 milijona prebivalcev, v njem pa se bo lahko naselilo približno 30.000 ljudi. Ti bodo vsak dan dihali svež zrak, ki ga bo proizvajalo skoraj milijon rastlin sto različnih vrst, med katerimi bo tudi 40.000 dreves. Rastline bodo absorbirale približno 10.000 ton ogljikovega dioksida in 57 ton onesnaženih delcev na leto, učinek pa bo enak temu, kot da bi s ceste odstranili 2100 vozil. Teh, vsaj na bencin, v gozdnem mestu tako in tako ne bo veliko, saj jih bo s sosednjim Luizhoujem povezovala hitra proga, po kateri bodo lahko vozili električni avtomobili.
V mestu bodo na novo zgrajene poslovne in stanovanjske stavbe, trgovski in rekreacijski kompleks, hoteli, dve šoli in bolnišnica, večina objektov pa bo delovala na osnovi obnovljivih virov, denimo na geotermalni in sončni energiji. Rastline, ki bodo prekrivale piramidam podobne terasaste bloke, bodo proizvajale kisik in skrbele za biološko raznovrstnost ter sčasoma znižale povprečno temperaturo zraka, obenem pa bodo igrale tudi vlogo dušilca hrupa, sence za vroče dni in izolacijske odeje v hladnih zimah.
Spektakularno in v barvah letnih časov
»Prosili so nas, da oblikujemo mesto, v katerem nimaš samo ene visoke stavbe, ampak od sto do dvesto stavb različnih velikosti, vse pa so prekrite z drevesi in rastlinami,« je za Guardian povedal Stefano Boeri, ki je Kitajsko, kjer je pred petimi leti odprl tudi pisarno, prvič obiskal leta 1979, ko je bila še zelo drugačna od tega, kar je danes. Čez tri leta, ko bo gozdno mesto zgrajeno, bo drugačna še bolj, le da takrat v ekološki smeri. »Navzočnost tako velikega števila rastlin, dreves in grmov prispeva k čiščenju zraka, absorbiranju CO2 in proizvajanju kisika, rastline pa veliko prispevajo tudi k temu, da absorbirajo prah, ki nastaja zaradi mestnega prometa,« je prednosti zelenja na fasadah in balkonih stavb opisal Boeri, ki se mu stavbe, s katerimi bo prekrito mesto, ne zdijo posebno spektakularne. Je pa zato po njegovem toliko bolj spektakularna narava, ki se bo spreminjala tako skozi letne čase kot skozi leta. Drevesa in druge rastline bodo rasli in spreminjali barve, s tem pa vsakič znova ustvarjali drugačno sliko mesta. Ali je, ko gre za mesto, lahko še kaj lepšega in bolj prijaznega do narave? Boeri misli, da ne, in si želi, da bi vertikalne mestne gozdove razširili še v druge kraje po svetu, tudi če bodo samo kopirali njegovo idejo.
Njegova želja se po svoje že uresničuje, saj nekaj podobnega načrtujejo okoli mesta Shijiazhuang na severu Kitajske, kjer je največ najbolj onesnaženih mest, že prihodnje leto pa bo končan Boerijev projekt dveh zelenih nebotičnikov v vzhodnokitajskem mestu Nanjing, v katerih bodo pisarne, muzej, arhitekturna šola in luksuzni hotel z 247 sobami. Boeri ju je načrtoval po vzoru svojega milanskega nebotičnika Boco Verticale oziroma vertikalnega gozda, ki je bil zgrajen leta 2014, visoka pa bosta 110 in 76 metrov. Strehi, balkone in fasade bo prekrivalo 900 dreves 23 različnih vrst in več kot 20.000 drugih rastlin, ki bi na ravnih tleh zavzele 75.000 kvadratnih metrov, skupno pa bodo vsako leto absorbirale 25 ton ogljikovega dioksida in proizvedle 60 kilogramov kisika na dan.
