Rok Bačovnik je doma v Ravnah pri Šoštanju, v šolo pa se vsak dan vozi v Velenje. Obiskuje Šolski center Velenje, končal je tretji letnik smeri tehnika in mehatronika. Zelo pestro si zna zapolniti prosti čas. Poleg igranja računalniških igric ga zabavata tudi kolesarjenje in hribolazenje, veliko se ukvarja s fotografijo. V podjetniški krožek, ki ga je na njegovi šoli organiziral Ustvarjalnik, se je vključil iz radovednosti.
»Sprva sva si s sošolcem skupaj zamislila neki projekt, ker pa iz tega ni bilo nič, sem se odločil, da bom kar sam nekaj izumil. Na spletu sem naletel na igralne konzole, ki niso bile večje od vizitke, pa sem razmišljal, kako bi lahko sam izdelal kaj boljšega. Odločil sem se, da bom vzel vmesnik raspberry pi in na njem gradil. Mentorica mi je svetovala, naj se povežem s kakšnim podjetjem. Začel sem jim pošiljati elektronsko pošto. Že čez nekaj ur se mi je oglasili direktor velenjskega podjetja Mega M in me povabil na sestanek,« svoje začetke opiše Bačovnik.
Mega M se je hitro odzval
Bil je skromen, prosil je le za finančno podporo pri nakupu komponent za prototip konzole, ki bi ga stale približno 150 evrov. »Rekli so, da jih projekt zelo zanima in da mi bodo financirali kar dva prototipa. Nisem mogel verjeti! Enega so želeli testirati sami, na drugem pa naj bi zadevo razvijal jaz,« pove Bačovnik o prvih pogovorih z gazelo.
»Že čez en teden smo podpisali pogodbo, ki me je zavezovala, da sem do 30. junija izdelal dva prototipa, oni pa so se obvezali, da mi bodo pomagali pri nadaljnjem razvoju in mi posodili svoje programerje. Kar oni so naročili vse komponente.« Gaming console je relativno preprosta zadeva. Sestavljena je iz samo štirih komponent in ohišja, ki ga je Rok Bačovnik sam zmodeliral na računalniku in na spomladanskem podjetniškem vikendu v Celju natisnil s 3D-tiskalnikom. »V štirih urah sem imel vse komponente v rokah, da sem lahko plastično pokazal svojo zamisel. Vsi so bili navdušeni, saj sem zelo pazil na pomen ergonomskih značilnosti konzole in poskrbel za robusten videz,« razlaga.
Njegova različica bo precej cenejša od podobnih, ki so na voljo, obljublja 18-letnik, poleg tega se bo njegova ponašala še z ekranom na dotik. »S tem sem prekosil konkurenco, zraven pa sem dodal še port, da bo vsak uporabnik lahko konzolo preprosto priključil na televizor in na velikem zaslonu igral računalniško igrico. Pri podobnih napravah mora človek igrico kupiti posebej, pri gaming console, ki deluje v odprtem kodnem sistemu in ima vgrajeno možnost bluetooth- in WF-povezave, pa jo bo lahko preprosto brezplačno naložil s spleta,« poudari sogovornik. »Te igrice so zelo primerne tudi za majhne otroke. Mislim, da jim bodo starši radi kupili takšno konzolo, saj lahko na zdaj dostopnih že najmlajši igrajo le krvave brutalne igrice, kjer se veliko pobija.«
Mladenič se je do vsega potrebnega znanja za izdelavo produkta dokopal sam. »Na šoli, ki jo obiskujem, sem se naučil le modeliranja, s programiranjem in vezanjem pa sem se seznanil na spletu. V bistvu sem temu projektu posvetil veliko prostega časa, predvsem ob koncu tedna,« pojasni.
Trg je pokazal interes
Seveda se tudi njegova pot v podjetništvo ni mogla izogniti raziskavi trga. »Ugotovil sem, da tega še nihče ne prodaja, na drugi strani se je po različnih forumih oglašalo polno ljudi, ki bi radi imeli tako konzolo kot v otroštvu in bi nanjo lahko igrali nostalgične igrice. Tudi sošolci in prijatelji so pokazali zanimanje, celo kakšen profesor je vmes,« pove mladi Korošec in doda, da bi bil produkt z množično proizvodnjo lahko še precej cenejši, kot je bila izdelava dveh prototipov. S podjetjem Mega M, ki na trgu prodaja mobilne storitve, se je že dogovarjal, da bi Gaming console vključili v svojo ponudbo.
Na spomladanskem Ustvarjalnikovem srečanju v Celju je bila podjetniška ideja Roka Bačovnika razglašena za najboljšo po izboru mentorjev, češ da ima največji izvedbeni potencial. Očitno so ocenjevalci dobro presodili, saj velenjski dijak za začetek načrtuje izdelavo stotih konzol, ki naj bi bile naprodaj že čez slabega pol leta. »Računam, da bi skupaj s partnerskim podjetjem že s prvo serijo lahko ustvarili približno 3000 evrov dobička.«
Fant je še premlad, da bi si že natančno začrtal prihodnost, ampak: »Rad bi študiral v tujini, najraje v Ameriki, a najprej moram končati srednjo šolo. Zanima me vse, kar je povezano s podjetništvom. Zdaj, ko sem 'padel noter', vem, da bi kaj takega lahko počel za preživljanje.«