Na poletni letni dopust gredo nekateri ljudje za daljši, nekateri za krajši čas, nekateri za zelo kratek, kar pa ne zmanjšuje vznemirjenosti in radosti enih, drugih in tretjih, njihovega veselja in včasih velike mrzličnosti zaradi priprav, potovanja in pričakovanj.
Najbolj mirno in najbolj pripravljeno ta sveti čas letnega dopusta pričakajo tisti, ki imajo na morju, v gorah, na vasi, ob rekah ali jezerih vikende, apartmaje, hiše ali kakšno drugo dodatno nepremičnino, nekaj, kjer je mogoče spati in jesti teh nekaj dni, ko se ne dela in ko ni treba zgodaj vstajati in ni vsakodnevne rutine. Srečneži, ki imajo »nekaj svojega« za preživljanje počitnic, letni dopust pričakajo veliko bolj umirjeno od tistih, ki vsako leto odhajajo v drug kraj, morda celo v drugo državo in drugo okolico, ki vedno prinaša nove izzive in novo izkušnjo.
Čas letnih dopustov je tudi čas upanja, čas, ko se budijo in zorijo pričakovanja in ko se rojevajo povsem novi načrti. Vsi seveda pričakujejo, da se bodo na letnem dopustu odpočili, naspali, sprostili in ozdravili od vsakdanjika, ki je pogosto naporen in obremenjujoč, med drugim tudi zato, ker je tako boleče predvidljiv.
Tisti, ki so poročeni ali v kakšni drugi zvezi z neko osebo, pričakujejo, da bo letni dopust popravil medsebojne odnose in da bo izbrisal majhna in večja nesoglasja, nerazumevanja in napetosti, ki jih prinaša boj za preživetje, eksistenco in polno dela vsak dan. Tisti, ki živijo sami in so zato pogosto osamljeni, vsako leto od dopusta pričakujejo, da bodo obrnili to stran osamljenosti, da bo nastopilo novo življenje, ali vsaj upajo na novo pustolovščino, poletno zabavo in ognjevito ljubezen.
Skratka to, kar pričakujemo od letnih dopustov, pogosto presega vsa pričakovanja, ki bi bila logična za teh nekaj dni brez kakršnih koli otipljivih obveznosti razen odhoda na plažo, vrnitve z nje, hrane, pijače, sladoleda, vročih poletnih noči, praženja na soncu in spanja do onemoglosti.
Prav zato nas letni dopusti včasih pustijo na cedilu in globoko razočarajo, čeprav si to redko komu upamo priznati. Saj na letni dopust odhajamo kot ti isti ljudje, kakršni smo tudi vsak običajen delovni dan, in nas neko drugo okolje in pričakovanja, ki jih imamo, ne morejo kar tako, čez poletno noč, spremeniti. Na letne dopuste odhajamo isti, z vsemi svojimi frustracijami, strahovi, tesnobami in pomanjkljivostmi. Stiskaški ostajajo stiskaški, razsipni postanejo še bolj razsipni, živčni se poskušajo pretvarjati, da jih ne moti vreščanje otrok na plaži, žalostne in tesnobne ljudi pa na letnem dopustu dodatno razžalosti zahajanje sonca ali že nepričakovan visok račun za večerjo, ki ni bila bog ve kaj.
Najslabše pa letni dopust preživijo živčni in jezljivi ljudje. Saj so živčni in jezljivi vedno živčni in jezljivi, to so ljudje, ki v vsem vidijo razlog za konflikt, prepir in psovke. Jezne ljudi moti vse, tudi vsaka brisača na plaži, ki jim je preblizu, in tu ne morejo pomagati niti škržati, niti turkizno morje, niti vonj borovcev.
Vendar pa tako jezljivim kot veselim letni dopust prehitro mine in vrnitev v vsakdanje življenje je za ene in druge manjši ali večji šok, saj se skrbi na letnem dopustu ne morejo potopiti v morje, reko ali jezero in ne morejo preprosto izginiti.
No, ja, v času letnih dopustov poleti redno prihaja tudi do katastrofalnih požarov. Ker poleti ne dežuje, ker je vse suho, ker je polno nepazljivih kadilcev, ki cigaretne ogorke mečejo iz avtomobilov, so poletni požari, žal, pogosto spremljevalci letnih dopustov tistih, ki preživljajo oddih na kaki obali. Tako je te dni tudi na hrvaški obali, na vrhuncu turistične sezone, ki bo rekordna v vsakem smislu in pogledu. Pred kratkim je gorelo v bližini Splita in drugod v Dalmaciji, tako da je v času letnih dopustov in poletnih razprav Hrvaške in Slovenije o odločitvi arbitražnega sodišča, ki za Hrvaško ne obstaja, odmevala in zasijala novica o tem, da so slovenski gasilci pomagali hrvaškim kolegom. Hrvaški gasilci v Tučepih so dobili donacijo iz Maribora, gasilci v Tisnu pa donacijo opreme, težje od 2,5 tone, od 18 gasilskih društev iz Slovenije. Predsednik gasilskega društva iz Radovljice je bil na dopustu v Tisnu in sprožil donatorsko akcijo, poveljnik PGD Tisno Tome Belakušić pa je dejal: »Mi gasilci smo bratje, za nas ni meje.«
Veliko simbolike je v tej slovenski donaciji PGD Tisno, kjer se bodo čez mesec dni spomnili desete obletnice smrti dvanajstih hrvaških gasilcev v strašni tragediji na otočju Kornati. Vsako poletje konec avgusta Hrvaška za trenutek obstane v spomin na ta strašni dogodek, ki je pomračil poletje, tako da je vsaka prijateljska roka gasilcem iz Tisnega za vse Hrvate posebno pomembna.
Naj nam gasilci kot bratje po stroki in boju, kot dobri prijatelji, ki se razumejo, osvetlijo tudi pot do dobrososedskih odnosov. Poletje in letni dopusti so pravi čas tudi za učenje o vsem, kar je zares pomembno, in o vsem, kar je minljivo.
