Johnson je misije novih britanskih letalonosilk napovedal v Avstraliji, a njegove besede so namenjene Kitajski. Južnokitajsko morje je eno izmed najbolj prometnih pomorskih trgovskih poti na svetu, po katerem ladje prepeljejo več kot 850 milijard evrov vrednih različnih izvoznih in uvoznih tovorov na leto. Z drugimi besedami: svobodna plovba v tem morju je ključnega pomena za svetovno trgovino. Potencialno naj bi jo ogrožala trditev Kitajske, da je orjaški del Južnokitajskega morja njen, in sicer na podlagi zelo starih pravic, zapisanih v 600 let starih knjigah pomorcev.
Gradnja umetnih otokov
Kitajci niso ostali samo pri besedah, ampak militarizirajo to orjaško morje in v njem pospešeno gradijo umetne otoke. Več so jih tudi že poselili in na njih zgradili luke in letališča ter namestili vojsko, radarske, obveščevalno-prisluškovalne in sodobne protiletalske in protiraketne ter druge vojaške sisteme. To vse razburja njene sosede in Zahod, posebno ZDA, katerih vojno ladjevje igra daleč največjo vlogo pri zagotavljanju svobodne trgovinske plovbe. Zlasti v vse bolj »vročem« Južnokitajskem morju. Ameriško obrambno ministrstvo je v rednih letnih poročilih o kitajski vojaški moči na kitajsko gradnjo umetnih otokov v Južnokitajskem morju prvič opozorilo pred dvema letoma. V ZDA so prepričani, da želi Kitajska s teh otokov imeti vojaški nadzor nad vsem Južnokitajskim morjem in postati prevladujoča vojaška sila v tem delu sveta. Nekateri v Ameriki Kitajski očitajo, da se vede kot nasilnica.
Sporni naravni otoki
Na treh naravnih spornih otokih, ki so del otočja Spartly (imenovani po britanskem pomorščaku), ima Kitajska po 24 letal lovcev, bombnike in vuhunska letala. Vse ali del tega otočja si lastijo ne samo Kitajska, ampak tudi Filipini, Vietnam, Malezija, Tajvan in Brunej. Stalno arbitražno sodišče v Haagu je lani razsodilo, da ni nobene zakonite podlage za kitajsko prilaščanje otokov Spartly, Kitajska pa je z velikim ogorčenjem zavrnila razsodbo. Kitajska trdi, da gradi umetne otoke predvsem z miroljubnimi nameni in da bi povečala varnost tovornih ladij. Zatrjuje, da ne ovira svobodne plovbe v Južnokitajskem morju ali poletov prek tega morja. In da ima od tega ravno Kitajska največjo korist. O tem, ali svobodna plovba in poleti veljajo tudi za vojaške ladje in letala, ne govori.
Britanska provokacija?
Minister Johnson je v Avstraliji, kjer sogovornike prepričuje v čimprejšnjo sklenitev trgovinskega sporazuma med državama po britanskem odhodu iz EU, napovedal, da bosta novi letalonosilki z imeni kraljice in prestolonaslednika sodelovali v »operacijah svobodne plovbe« v Južnokitajskem morju. O tem, kdaj se bo to zgodilo, ni govoril. Letalonosilka Elizabeta, ki so jo splovili konec junija, je na poskusni plovbi, in sicer brez letal, ker zanje ni denarja, letalonosilka Valižanski princ pa je še v dokih in je še niso niti uradno krstili oziroma imenovali. To naj bi se zgodilo 8. septembra. Na začetku naj bi obe letalonosilki, opremljeni samo s helikopterji, »gostili« ameriška letala. »Ena prvih reči, ki jih bomo naredili z novima orjaškima letalonosilkama, katerih gradnjo smo pravkar končali, je, da ju bomo poslali na to območje (Južnokitajsko morje), da bi branili našo predanost pravilom, ki temeljijo na mednarodni ureditvi in svobodi plovbe po teh morskih poteh, ki so življenjskega pomena za svetovno trgovino,« je rekel Johnson. Kitajska bi to lahko razumela kot britansko provokacijo.
