Jan Fabre ima v programu več del. Predstavlja se s svojo retrospektivo del 1976–2016, Stigmata je izjemno pregledna in zgoščena, kronološko in tematsko urejena zbirka v kleti Leopold Museuma (Fabre kot »entomolog, norec, klovn, nočna ptica in znastvenik«, svojo pobalinskost pa je razdajal tudi v solu Jaz sem napaka). Drugi »fabrovski« festival, ki sledi v septembru, bo bolj gledališko obarvan. Fabre bo beograjski Bitef odprl s 24 ur trajajočo predstavo Mount Olympus, s katero že dve leti gostuje naokoli.

Fabrova predstava s skupino Troubleyn Belgian rules/Belgium rules se loteva nacionalnega značaja pa tudi (anti)nacionalizma, fašizma, se predstavlja v seriji fizično intenzivnih gledaliških slik (gledališče podob), ki so pogosto vezane na belgijsko umetnost ter na stereotipne podobe o Belgiji, ki so se oblikovale skozi Magritta, Jana van Eycka, Rubensa, Boscha, Bruegla; gradi pa na znanem fabrovskem principu repeticij, fizičnih akcij, lepih mladih teles njegovih »bojevnikov lepote«, kot jim pravi. Svež oziroma obilno dodan pa je moment dodajanja humorja, parodije, burleske, še bolj pa travestije v obdelavo materiala. Fenomeni, ki jih prepleta, so tudi golobi, belgijska nogometna ekipa, mažoretke, karnevali, belgijsko pivo seveda, pa belgijski (ne francoski!) krompirček.

Štiriurna predstava brez odmora sicer vmes zapada v mrtev tek na mestu – dobesedno. Eden najučinkovitejših prizorov je naštevanje absurdnih pravil, kakšen mora biti Belgijec, ki ga v predstavi simbolizirajo s podobo ježa, vse to med intenzivno kolektivno telovadbo. Od nekaterih slikovitih in učinkovitih prizorov zlasti silovito učinkuje zadnji prizor z dekonstrukcijo nacionalne ideologije, kjer nacionalne zastave in druge znamke zamenjajo s podobo belih zastav, pa tudi belih zastavic in golobov kot podobe miru. V Volkstheatru so sporočilo pospremili s stoječimi ovacijami.

O zavisti in drugačnosti

Med presežki, ki jih je ImpulsTanz doslej ponudil, je tudi reducirani gibalno-verbalni slapstick Mathilde Monnier & La Ribot, obeh veščih in prezentnih performerk, ki duhovito preigravata smrtno resno temo o morilski igralski in ženski zavisti, ki se odvija med obema performerkama na odru.

Posebna izjema v festivalski ponudbi pa je bila gotovo estetsko sveža in celo eksotična, gibalno povsem nepredvidljiva in unikatna predstava Jaguar. Dve športni figuri, Marlene Monteiro Freitas in Andreas Merk, na športno zamejenem prizorišču v belih, teniških telovadnih hlačkah in majici, z zlato posprejanimi golimi nogami in rokami, ki skozi predstavo puščajo bojne sledove in proge na oblačilih. Sta nekakšna produkta čudaške sodobne, površinske urbane džungle ali proizvod fitnes-solarij kulture. Ti dve lutkasto marionetni bitji se premikata z nekakšnim točkastim gibanjem, stopicljata po terenu in se borita z zrakom. Predstava je poskočna, razmeroma dolga, narativno ohlapna in interpretativno izmuzljiva, z nenavadnim glasbenih izborom: eksotični Jaguar Princea, David Bowie z ljubezensko tematiko; tandem v svojem bizarnem stilu oddela celo famozno Posvetitev pomladi, in to med drgnjenjem makete konja in z brisačkami kot osrednjim rekvizitom; ohranjata sodobno eklektično etno-plemensko podobo, a vpeljujeta podobe, ki v avtonomno simbiotično bivanje neke bizarne dvojice vnašajo tudi nekaj etno-religioznih indicev (burka, turban), kar vpliva na percepcijo njune drugačnosti.

Naredi sam generator, nekakšen leseni trzajoči podij z vgrajenim motorjem, neumorno in neizčrpno pulzirajoče plesno telo Doris Uhlich, Michael Turinsky na invalidskem vozičku ter »tehno beat« z didžejem v ozadju pa so osnovni delci predstave Seismic Night, ki generirajo koreografijo v odnosu med invalidnim telesom, tehnološkimi in tehničnimi podaljški telesa, njegovimi motoričnimi spodbujevalniki. Uhlichova je pri nas nazadnje gostovala z masovko Več kot goli na Co-festivalu. Tokratna predstava spada bolj v podaljšek njene Ravemachine ali Universal Dancer, torej seizmičnih gibalnih trzljajev, ki se motorično prenašajo med telesi in tehnološkimi objekti; je konceptualno in pomensko razdelana in se osredotoča tudi na razmerje med drugačnimi, i-mobilnimi telesi.