Je izjemno zdrava, ima zelo malo kalorij in učinkovito čisti organizem. Podobno velja za njene sorodnice, zato si jih čim večkrat privoščimo. Že zato, ker jih vse po vrsti jemo surove – kdo bi v tej vročini še kuhal!? Marsikdo se bo brez obotavljanja strinjal, da skorajda ni boljšega, kot je hladna sočna lubenica na vroč poletni dan. Je pa takšnale buča skoraj jabolko – vsaj na neki način. Jabolko spora namreč, saj si niti biologi niso čisto na jasnem, kam bi jo vtaknili. Žlahto ima med zelenjavo, po okusu pa je podobna sadju. To je skoraj tako kot v šalah o poštarjevih otrocih. Ampak kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima – je rekel ta žejni in medtem v hipu snedel zajeten kos sladkega rdečega dokaznega materiala. Lubenica, ki v naših krajih uspeva od konca junija do konca avgusta – prav gotovo so nekoč po tem naravnali šolske počitnice –, izvira iz tropske Afrike. Po dolini Nila je prišla do Sredozemskega morja, od tam pa so jo Arabci zanesli v Španijo in Francijo, od koder se je postopoma prikotalila tudi k nam. Njena čudovita lastnost je sestava – vsebuje kar 93 odstotkov vode, kar pomeni, da jo lahko jemo, namesto da bi pili vodo. Pravzaprav je lubenica najbolj ekološko »ustekleničena« pitna voda, ki izjemno ugodno vpliva na naš organizem, saj vsebuje jabolčno in citronsko kislino, ki čisti organizem. Dvakrat premislite, preden za gašenje žeje kupite vodo z okusom – lubenica vas bo zanesljivo veliko bolj zadovoljila. Je pa z lubenico tako, da jo je dobro jesti ohlajeno, s pečkami vred ali brez njih, saj ima takrat najboljši okus. V časih, ko še ni bilo hladilnikov, so ob jadranski obali, zagotovo pa tudi drugod, lubenice spustili v kak hladen vodnjak. Ko se jim jo je zahotelo, pa so jo otroci s košarami, privezanimi na vrvi, lovili iz vodnjakov. Starejši so seveda svetili zraven in prodajali nasvete, kako vreči košaro, da bo lubenica prijela. Pa je bilo zagotovljeno veselje za vso družino, še preden so v svoj slastni plen zasadili zobe. Morda so kaj podobnega počeli v idilični vasici Lubenice na Cresu, pa se je je prijelo to sočno ime. Kdo bi vedel… Vemo pa, da že traja sezona te sladke sorodnice buče, zelenjave, iz katere med drugim pripravljamo vrsto alkoholnih in brezalkoholnih napitkov, značilnih za poletne zabave. Seveda pa se lubenica odlično poda v različne solate, denimo skupaj s paradižnikom, kumarami, baziliko, rukolo, pečenim perutninskim mesom, sirom z žara, grško feto, čebulo… Verjetno bo komu prišel prav tudi podatek, kako v trgovini ali na tržnici izbrati dobro lubenico. Za kaj takega niti ni treba trkati po njej in s poznavalskim izrazom na obrazu poslušati, kako zveni. Pomembno je, da del lubenice, ki je ležal na zemlji med rastjo, ne sme biti bel ali svetlo zelen. Najbolje je izbrati plodove s svetlejšimi progami, ki so zrelejši, okusnejši in slajši. Slajši so tudi ženski plodovi, ki jih prepoznamo po razširjenem krogu na dnu. No, zdaj pa le v nabavo in pripravo!

Solata z lubenicami po kaprijsko

10 rezin ohlajene lubenice, 15 rezin paradižnika, 10 rezin breskev, 10 rezin bivolje mocarele, ekstra deviško oljčno olje, balzamični kis, morsko sol, sveže zmlet črni poper, sveže liste bazilike, sveže liste poprove mete.

Sadje in zelenjavo očistimo in narežemo. Mocarelo odcedimo in narežemo. Približno enako velike rezine lubenice, paradižnika, breskev in mocarele lepo zložimo oziroma izmenično razporedimo v plitvo servirno skledo. Baziliko in meto osmukamo, lističe pa posujemo po sestavinah. Sestavine v skledi izdatno pokapljamo z balzamičnim kisom, potem pa še z oljčnim oljem. Nazadnje sestavine varčno posujemo s soljo in poprom. Ponudimo kot hladno predjed ali skupaj s kruhom za malico.