Ustna obravnava pomislekov in ugovorov na Magnino lakirnico v občini Hoče - Slivnica včeraj ni pomirila kritičnih udeležencev v postopku. Kljub temu skoraj nihče ne dvomi, da bo Agencija RS za okolje (Arso) Magni Steyr v kratkem izdala pozitivno okoljevarstveno soglasje (OVS). Da projekta ne bi slučajno ustavile naknadne pritožbe na soglasje, pa ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Zdravka Počivalška pripravlja še memorandum, v katerem bodo lakirnici pomagali tudi tako, da bo država ob 18-milijonski državni subvenciji prevzela tudi del stroškov za zaščito zdravja ljudi in okolja.
Ugovori in odgovori ostajajo enaki
Po pojasnilih udeležencev ustne obravnave sicer problematična področja ostajajo enaka. Organizacija Alpe Adria Green vztraja, da je nesprejemljiva že sama lokacija, saj bo investitor z gradnjo tovarne uničil kmetijska zemljišča, hkrati pa bo lakirnica s svojim delovanjem ogrožala podtalnico, tla in kakovost tamkajšnjega zraka. Pričakovano pozitivno soglasje bodo zato po besedah predsednika Vojka Bernarda najverjetneje v vsakem primeru skušali izpodbijati.
Šest civilnodružbenih organizacij – Umanotero, Inštitut za politike prostora, Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, društvo Ekologi brez meja in CIPRO Slovenija – medtem skrbi predvsem podcenjen vpliv prometa zaradi Magnine lakirnice, saj gre za enega ključnih problemov naše države pri uresničevanju zavezujočih podnebnih in energetskih ciljev Evropske unije, ki bo hkrati vplival na poslabšanje že tako prekomerno onesnaženega zraka na tamkajšnjem območju. Iz Gradca do Hoč bo 168 tovornjakov vsak dan na lakiranje pripeljalo 350 avtomobilskih školjk in jih nato odpeljalo nazaj v Avstrijo, koncentracije nevarnih trdih delcev PM10 pa so že lani – ko še ni bilo Magnine lakirnice – kar 46-krat presegle dovoljene dnevne količine, se je opozorilom pridružil župan sosednje občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar in dodal, da zakonodaja dopušča največ 35 preseganj letno.
»Rešitev bi bila gradnja industrijskega tira in preusmeritev tovornega prometa na železnico,« je ocenila Renata Karba iz Umanotere in spomnila, da je tir že predviden tudi v občinskem prostorskem načrtu oziroma njegovi dopolnitvi. Toda predstavniki Magne so predlog zavrnili, češ da je ob trenutno predvidenem prometu investicija predraga.
Pomisleke o možnem onesnaženju podtalnice in črpališč pitne vode vse do Drave in naprej v primeru havarije je medtem Jorg Hodalič, direktor podjetja E-net okolje, ki je izdelalo poročilo o vplivih lakirnice na okolje, zavrgel z besedami, da voda od lakirnice do najbližjega črpališča potrebuje približno 400 dni, za ta čas pa je pripravljenih veliko ukrepov. »Tudi če bi potovala 4000 dni, podtalnice ni mogoče kar tako ustaviti ali preusmeriti, da onesnaženje ne bi doseglo Drave,« argument Kremžarja ni prepričal. »Potrebne so tehnične rešitve ob sami tovarni, nekakšna zajezitev, ki bo preprečevala kakršno koli izlitje v okolje.«
Memorandum pred vrati
Poleg tega Kremžar podporo občine projektu pogojuje s tlačnim preizkusom kanalizacijskega sistema, v katerega bo Magna odvajala le nekaj manj vode kot ves Miklavž skupaj. »215.000 kubičnih metrov vode, ki jih bo Magna letno porabila za svoj tehnološki proces, se bo stekalo v javni kanalizacijski sistem, ki tudi po izjavi glavnega projektanta ni bil grajen za takšne dodatne količine. Zato je treba ugotoviti, kaj sistem prenese in s kakšnimi tehničnimi rešitvami lahko njegove zmogljivosti povečamo,« je zahtevo utemeljil Kremžar.
Toda preizkusa tako kot drugih pričakovanj občine, kot kaže, ne bo uresničeval investitor. »Z ministrstvom za gospodarstvo se že ves čas zelo resno pogovarjamo o teh ukrepih in mislim, da je memorandum med ministrstvom in našo občino o tem, kaj mora kdo storiti, pripravljen. Če bodo dane garancije, da bodo ukrepi izvedeni, mi pomislekov glede lakirnice ne bomo več imeli,« je povedal Kremžar. Kaj pa Magna Steyr? »Kar zadeva mene, bi moral te ukrepe izvajati investitor, ampak očitno bo breme padlo na pleča vas in mene.«
