Ste vedeli, da je prav skupina slovenskih znanstvenikov prva na svetu dokazala, da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda? Eno najpomembnejših odkritij zadnjega časa ne bi bilo mogoče brez pomoči elektronskega mikroskopa. Prvega slovenskega je leta 1955 izdelal znanstvenik, letalec in inovator Aleš Strojnik, in sicer dobrih dvajset let za nemškim nobelovcem, fizikom Ernstom Rusko.
Danes ima svoj elektronski mikroskop zgolj v Ljubljani več kot ducat ustanov, od Gozdarskega inštituta in Inštituta Jožefa Stefana do Inštituta za patologijo. Brez izjeme se raziskovalci, ki svet vsak dan opazujejo skoznje, strinjajo, da smo preostali smrtniki, ki v svet zremo z mnogo manjšo natančnostjo, na izgubi, kajti bistvo ostaja našim očem skrito.
Mikrografija
Da bi mikrosvet in nanosvet približali laikom, so avtorji razstave – Andreja Šestan, Janez Zavašnik, Petra Jenuš Brdnik in Ajda Schmidt – v Steklenem atriju ljubljanske mestne hiše pripravili poljudne razlage različnih tehnik elektronske mikroskopije. Pomagali so si z mikrografijami, torej fotografijami, narejenimi s pomočjo elektronskega mikroskopa, ki pa ne kažejo le bioloških in tehničnih podrobnosti materialov, nedosegljivih s prostim očesom. Avtorji razstave – trije mikroskopisti in ena grafična oblikovalka – so namreč prepričani, da zgolj na videz kaotične geometrične prvine presenečajo tudi z atributi likovne umetnosti.
Krivine sintetičnih vlaken filca še nikoli niso bile videti tako elegantne, kot če jih opazujemo s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa. Da je narava največji umetnik, kaže tudi povečana fotografija nitaste avtoceste krompirjevega virusa Y, še bolj kompleksna in dovršena je vzorčasta podoba eksoskeleta členonožca, pridobljena s presevno elektronsko mikroskopijo. Fotografijo vijaka iz nerjavečega jekla – oziroma pisano fotografijo mikrostrukture njegovega prečnega prereza – bi po odtenkih sodeč v dnevno sobo obesil še sam Andy Warhol. »Vsakič, ko se usedeš za mikroskop in nekaj zagledaš, najdeš ogromno oblik iz očesu sicer vidnega sveta. Ob vseh asociacijah ti postane jasno, da je naš svet zgrajen iz prav teh majhnih delcev v povečanem merilu,« razlaga Jenuš-Brdnikova.
Slovenci v koraku s časom
Razstavo mikrografij dopolnjuje še instalacija, ki spomni obiskovalca na zgodovinske dosežke svetovne in slovenske znanosti. »S pomočjo manj znanih podatkov, slik in fotografij smo želeli poudariti, da je bila tudi slovenska znanost v koraku s svetovno. Tak primer nista samo Jurij Vega in Jožef Stefan, ampak tudi Janez Puhar, ki je leta 1842 izumil eno od metod fotografije na steklu, in pionir letalstva Edvard Rusjan,« pove Andreja Šestan.
Instalacija obiskovalca razstave prijazno, celo duhovito privabi v svet znanosti, še preden se ustraši razpravljanja o delovanju mikroskopov nekoč in danes, se strinja grafična oblikovalka Ajda Schmidt. Ekipi mikroskopistov se je pridružila kot laik na njihovem področju in je zato še pozorneje bedela nad čim jasnejšo predajo sporočila zapletene znanosti splošni javnosti.
Prav slednja znanstvenikom pogosto očita, da za svoje delovanje zahtevajo preveč javnih sredstev. »Nazadnje je mikroskopiste pretresel še novinarski prispevek o tem, da niti bližnji ne vedo, s čim se znanstveniki ukvarjajo, zato so razstave, kot je naša, in druge aktivnosti projekta Znanost na cesti toliko pomembnejše. Včasih so v Sloveniji tehnične stroke zelo lepo skrbele za slovenski jezik in objavljale veliko število poljudnoznanstvenih člankov in nujno je, da se znanstveniki tudi danes naučimo svoje delo predstaviti javnosti na primeren način,« konča Janez Zavašnik.
