Zanesljive napovedi, kaj se bo dogajalo v avtomobilski industriji čez deset in več let, so nemogoče, jasno pa je, da bodo spremembe šle v smeri zelene mobilnosti in trajnostnega razvoja, meni dr. Tomaž Savšek, pomočnik direktorja podjetja TPV, ki je razvojni in predrazvojni dobavitelj avtomobilski industriji. Zaradi rasti obsega povpraševanj tudi v TPV letos načrtujejo rast, ki bo predvidoma petodstotna, kar je podobno evropski ravni v tej branži.
Zeleno mobilnost si sicer vsak razlaga po svoje, je pa bistveno več kot prehod na vozila na električni pogon, saj moramo upoštevati tudi nove poslovne modele, ki jih spodbuja delitvena ekonomija, pa tudi možnosti kombiniranja različnih javnih prevoznih sredstev. Zato je TPV tudi pristopil v še povsem svež projekt Edison Slovenija – referenčna država zelene mobilnosti. »Neznank je kar nekaj, vendar prihodnja leta v avtomobilski industriji bistvenih sprememb ne pričakujemo. Cenejša delovna sila ni več konkurenčna prednost, zato se iz vzhoda tovarne selijo nazaj v Evropo, kamor se je vrnil optimizem, gospodarska rast pa je stabilna. Je pa izjemen vpliv industrije 4.0. A pri nas kljub pospešeni robotizaciji in digitalizaciji dodatno zaposlujemo,« poudarja dr. Savšek, ki je glede stabilnosti branže zelo optimističen. »Ljudje imamo že tisočletja potrebo po mobilnosti in ta ne bo ugasnila, le poti in prevozna sredstva se bodo spremenili. Morda bomo več potovali pod zemljo.«
Sicer pa je novomeška skupina TPV, ki proizvaja avtomobilske komponente in lahke tovorne prikolice, aprila na Veliki Loki pri Trebnjem s položitvijo temeljnega kamna začela gradnjo novega proizvodno-logističnega objekta, ki bo imel 7300 kvadratnih metrov uporabnih površin. Gradnjo proizvodno-logističnega centra naj bi zaključili še letos, objekt pa skupaj z opremo delno predali namenu že po kolektivnem dopustu v avgustu. »Današnji TPV je v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti zaradi temeljite posodobitve skorajda neprepoznaven. Če bi ostali na tisti razvojni ravni, nas danes najverjetneje ne bi bilo več. Pozorno spremljamo trende tako na področju tehnologije kot materialov in procesov ter se prilagajamo potrebam kupcev, ki za zdaj še vztrajno rastejo,« pravi dr. Savšek.
»Iz avtomobilske industrije lahko črpamo mnogo znanja, zlasti z vidika poslovnih in razvojnih procesov in tudi razumevanja uporabnikov,« poudarjajo v velenjski Skazi, ki tako kot mnoge slovenske gazele izrablja njeno trenutno rast, ki ji v bližnji prihodnosti še ni videti konca. Pa tudi njeno razvojno naravnanost, ki spreminja ustaljene navade na globalni ravni. Po nekaterih napovedih naj bi bilo že leta 2030 trideset odstotkov vozil brez voznika, v ospredje prihajajo alternativni pogoni vozil, kot so elektrika, plin, gorljiva celica. V prihodnjih letih je pričakovati več kot 200 novih modelov vozil z različnimi alternativnimi pogoni. Razvijajo se novi poslovni modeli, saj pričakujejo, da bo v prihodnje manj ljudi želelo imeti svoj avtomobil, kar pa ne pomeni tudi manj mobilnosti.
V Skazi bodo tudi v prihodnje več delali za avtomobilsko industrijo, saj na področju avtomobilske dekoracije pričakujejo združevanje plastike z dekorjem in nove dizajne, prav tako je pričakovati zamenjavo vrste drugih materialov s plastiko zaradi lahkotnosti, obnovljivosti, zmanjševanja porabe goriva in nadomeščanja težje obnovljivih materialov.
Tudi v Odelu Slovenija, ki ima prihodnji dve leti pred seboj še za dobrih 16 milijonov evrov investicij, uspešno sledijo potrebam kupcev. »Izdelki se hitro izpopolnjujejo in so vse bolj zahtevni, a smo soavtorji razvoja in sledimo trendom. Naloga vsakega dobavitelja je, da skupaj s proizvajalci avtomobilov sledi trendom in jih soustvarja in si tako zagotavlja posel v prihodnje,« poudarja Gregor Bombek, komercialni vodja in prokurist.
»Najbolj odmevna je bila finančna in gospodarska kriza, ki smo ji bili priče po letu 2008. Takrat je avtomobilski trg močno zanihal. V Odelu smo imeli to srečo, da nam je prav v tistem obdobju že uspelo prepričati kupce o naši kvaliteti in smo znižana naročila kompenzirali z uvajanjem več novih projektov v naš prodajni portfelj. Krizo smo prebrodili brez hujših posledic,« razmišlja Bombek. »Učinki delitvene ekonomije so še neznanka, napovedi, kako velik delež bo zavzemala, v katerih sferah in na kakšen način, so zelo različne. Imajo pa na avtomobilsko industrijo vpliv zaupanje v gospodarstvo in finančna stabilnost družbe kot celote. Če zaupanje pada, pada tudi potrošnja, ljudje in podjetja začnejo varčevati in čakajo. Po navadi to tudi pomeni, da se težje odločajo za večje izdatke, kot je nakup avtomobila, kar seveda pomeni motnjo v nakupnih oziroma prodajnih ciklih,« opozarja Bombek. Sicer pa v Skazi na globalni ravni delujejo v segmentih pohištvene, elektro in avtomobilske industrije. »Naši načrti in dogovori s partnerji potrjujejo, da bomo pridobivali nove projekte in tako posledično krepili sodelovanje s podjetji iz te branže. Sicer si želimo čim bolj uravnotežene rasti po panogah in hkrati dodati še kakšno novo. Tako bomo sestavili močno in čvrsto poslovno strukturo, gradili na naši javni podobi in blagovni znamki.«Kaj pomeni Edison?TPV je pristopil v še povsem svež projekt Edison Slovenija – referenčna država zelene mobilnosti, ki so ga predstavili pred dnevi in v katerega je vstopilo 41 strateških partnerjev. Skupina partnerjev – podjetij, univerz, inštitutov, občin in drugih – je na osnovi dveh uspešno izvedenih projektov, postavitve električnih polnilnic med Logatcem in Bovcem v okviru projekta Zelena Keltika in uvedbe prvih električnih vozil in polnilnih postaj v Beogradu, razvila ambiciozno idejo o umestitvi Slovenije kot referenčne države na področju zelene mobilnosti. Mednarodni projekt Edison – Eco Driving Innovative Solutions and Networking – bo združeval posamezne konzorcije partnerjev, ki bodo delovali na različnih področjih, vsi pa bodo usmerjeni k skupnemu cilju, narediti zeleno mobilnost prijazno in dostopno za uporabnika. Partnerji bodo zato v mestnih občinah vzpostavili med seboj povezan koncept mestne zelene mobilnosti z e-avtobusi, mestnim in medmestnim deljenjem električnih avtomobilov, e-kolesi in drugimi digitalno povezanimi intermodalnimi oblikami zelenega prometa ter tako Slovenijo spremenili v naravni laboratorij zelene mobilnosti in vzorčni poligon za testiranje inovativnih zelenih tehnologij. Partnerji bodo projekt Edison nadgradili tudi z gradnjo mednarodnega inovativnega centra zelene mobilnosti s sedežem v Sloveniji in s podružnicami v Sloveniji in v regiji.