Ministrstvo za pravosodje je z objavo javnega arhitekturnega natečaja razkrilo kar nekaj podrobnosti o načrtovanem zaporu v Dobrunjah v Ljubljani. Kompleks, ki bo ob Litijski cesti, takoj za vzhodno ljubljansko obvoznico, bo sprejel 388 moških zapornikov, poleg tega bo v njem še izobraževalni center Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z zmogljivostjo do 100 dnevnih uporabnikov in možnostjo nastanitve 30 oseb. Nov zapor naj bi državo po prvih izračunih stal 48 milijonov evrov, kar vključuje komunalno in cestno infrastrukturo, zemeljska in specifična dela na lokaciji, zunanjo ureditev, gradbena, obrtniška in inštalaterska dela ter notranjo opremo.
Nov zapor bo prevzel približno 140 zapornikov iz prenatrpanega zapora na Povšetovi ulici in 20 zapornikov iz odprtega oddelka na Igu. Skupaj torej 160 zapornikov, kar pomeni, da bo v novem zaporu prostora še za dodatnih 228 zapornikov. To je nedavno za naš časopis problematiziral dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki je opozoril, da se zaporov ne gradi na zalogo, ker to lahko sproži miselnost, da jih je treba napolniti.
Stanovanje z atrijem za družinske obiske
»Na Povšetovi ulici 5 glede na prostorski načrt mesta Ljubljane ni mogoč prostorski razvoj zapora. Deluje v zgradbah, ki niso bile grajene za namene zapora, zgradbe so dotrajane in v slabem stanju. Prostori ne zagotavljajo primernega prestajanja kazni, hkrati pa so energetsko neučinkoviti in dragi za vzdrževanje. Zmogljivosti za prestajanje kazni zapora so tu premajhne. Že vrsto let je namreč priliv sprejetih oseb višji od odliva,« pa razloge za nujno naložbo v nov zapor navajajo na ministrstvu za pravosodje.
Po natečajni nalogi bo zapor v Dobrunjah v primerjavi s tistim na Povšetovi svetlobna leta sodobnejši. Predvsem bodo lahko glede na stopnjo nadzora – poznajo zaprt, polodprt in odprt režim – zapornike razporedili v različne oddelke zapora. V zaprtem oddelku bodo nato zapornike lahko po potrebi še dodatno ločili. V prostoru za ločeno prestajanje kazni bodo recimo bivali obsojenci, ki ogrožajo življenje ali zdravje drugih. Kazen bodo prestajali ločeno od drugih in bodo smeli le izjemoma pod nadzorom delati skupaj z drugimi obsojenci. V prostorih strožjega režima bodo bivali obsojenci, ki so izrazito begosumni oziroma s svojim vedenjem huje motijo druge obsojence ali uslužbence zavoda, in obsojenci, ki jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci. Najstrožji pa bo režim v posebej varovanem oddelku, ki bo zavarovan z »intenzivnim tehničnim in osebnim varovanjem« in bo »ločen od klasičnega zaprtega režima«.
Nov zapor pa naj bi zapornikom prinesel predvsem bolj človeške pogoje prestajanja kazni. Gotovo bodo k temu pripomogli tudi prostori za obiske družinskih članov po zgledu iz tujine. V osnovi gre za garsonjere s predprostorom, kopalnico, sobo in kuhinjsko nišo, ki so namenjene predvsem obiskom partnerjev, na voljo pa bodo tudi večje stanovanjske enote z atrijem in igrali, če bo na obisk prišla družina z otroki. Obiski naj bi trajali več ur, omenjena pa je tudi možnost, da bi lahko zapornik prespal s partnerjem ali družino.
Nekdanja gramoznica zasuta z nelegalnimi odpadki
V novem zaporu bo raznovrstna tudi ponudba prostorov za preživljanje prostega časa in delo zapornikov. Poleg knjižnice, telovadnice z igriščem za mali nogomet, košarko in odbojko bodo zapornikom na voljo prostori za izvajanje verskih dejavnosti, prodajalna in kadilnica. Delali bodo lahko v delavnici za obdelavo kovin, ključavničarski, avtomehanični ali mizarski delavnici, delavnici za ročna dela in kuhinji.
Nov zapor v Dobrunjah bi lahko dokončali leta 2021, vendar ministrstvo čaka veliko dela. Do novembra bo predvidoma treba izbrati najboljšo arhitekturno rešitev, nato poskrbeti za projektno dokumentacijo in odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki bosta podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za dolgotrajne postopke, ki se pogosto tudi zapletejo.
Brez težav očitno ne bo šlo niti pri gradnji, saj je že v natečajni nalogi opozorilo, da je zemljišče nekdanje gramoznice zasuto tudi z nelegalnimi gradbenimi in drugimi odpadki. Ti naj bi segali vse do globine 10 metrov pod površjem, skupaj pa naj bi bilo zasipnega materiala okoli 280.000 kubičnih metrov ali za 112 olimpijskih bazenov.
»Ugotovljena sestava zasipa kaže, da je preiskovano zemljišče onesnaženo, za potrebe sanacije pa je stopnjo onesnaženja nujno ugotoviti z nadaljnjimi, predvsem geokemičnimi raziskavami, tako v območju zasipa kot tudi v naravnih tleh pod zasipom,« so zapisali v natečajni nalogi. Po najslabšem scenariju se na koncu lahko izkaže, da zasipnega materiala ne bodo mogli ustrezno sanirati, temveč ga bodo morali s selekcioniranjem odstraniti, nerazgradljiv del pa predelati. »Pričakovati je, da bo takšna različica za investitorja stroškovno manj sprejemljiva,« so še zapisali v natečajni nalogi.
