Ne mine dan, kaj dan, ne mine – brez trohice pretiravanja – niti nekaj minut vožnje po mestu, da ne bi opazili vsaj enega pešca, ki narobe prečka cestišče. Seveda pogosto ne gre kar tako posploševati, a če že tolikokrat slišimo, kako na psu je naša vozniška kultura, je treba povedati, da se tudi kot pešci vse prevečkrat obnašamo povsem neprimerno in se po nepotrebnem izpostavljamo nevarnim situacijam, ki se (pre)večkrat končajo tudi tragično.

Da se pešci kot udeleženci v cestnem prometu pogosto ne zavedajo svojega nepravilnega ravnanja in ogrožanja sebe ter drugih, poudarja tudi vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun, ki pravi, da so s svojo neodgovorno udeležbo v cestnem prometu pogosto kršitelji cestnoprometnih predpisov. »Pogosto se dogaja, da pešci prečkajo vozišče tam, kjer ni prehoda za pešce, pri rdeči luči na semaforju, ne spremljajo poteka prometa in nenadoma stopijo na vozišče pri prečkanju predvsem v urbanih predelih…« pravi Kapun in dodaja, da je izredno pomembno, da se pešci kljub prednosti, ki jo imajo s tem, ko izrazijo namero za prečkanje vozišča, prepričajo, ali lahko to izvedejo varno in so jih vozniki motornih vozil opazili. »V temnejših delih dneva in ob zmanjšani vidljivosti pa je priporočljivo, da pešci poskrbijo za svojo vidnost in nosijo odsevna telesa ter svetlejša oblačila, da jih drugi pravočasno opazijo.«

Pa da ne bi izpadlo, da so za nesreče, v katerih so udeleženi, vselej krivi pešci – še zdaleč ni tako. Pešci so po uradni statistiki krivi le za slabo petino vseh nesreč, v katerih so udeleženi, vseeno pa je lani tudi ta odstotek zrasel. Ker lahko za svojo varnost največ naredijo sami (z upoštevanjem omenjenih nasvetov bi lahko preprečili tudi marsikatero nesrečo, za katero sicer niso krivi), smo ob povečanem številu njihovih prekrškov nanje tudi najprej opozorili. Seveda pa to ne odvezuje odgovornosti drugih udeležencev, ki se morajo zavedati, da so pešci najbolj občutljiva skupina v cestnem prometu, in morajo biti zato nanje prav posebej pozorni.

Pomembni »zunanji vplivi«

Kaj torej lahko za varnost pešcev naredimo vozniki motornih vozil? Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) poudarja, da je za varnost pešcev, predvsem v naseljih, v katerih se zgodi kar 85 odstotkov vseh nesreč z njihovo udeležbo, ključno prilagajanje hitrosti vožnje ter odstopanje prednosti pešcem pred prehodi in pri zavijanju levo ali desno na prehodih. »Glede hitrosti je jasno dokazano, da je verjetnost preživetja pešca pri trku z vozilom, ki pelje 60 km/h, le 10-odstotna, pri hitrosti 50 km/h približno polovična, pri 30 km/h pa 90-odstotna. Ob tem še vedno pogosto opažamo nestrpno ravnanje do pešcev, ki želijo prečkati cesto, v tujini pa je povsem običajno, da se voznik ustavi pred prehodom in pešcu odstopi prednost. Hkrati pa je to priložnost, da se drug drugemu zahvalimo s prijazno gesto in komu tudi polepšamo dan,« pravi Mateja Markl.

Seveda pa pri vsem skupaj ne gre zanemariti niti »zunanjih vplivov«, ki lahko bistveno pripomorejo k večji varnosti pešcev. V prvi vrsti je pomembno, da se bolj izpostavljene odseke in mesta, kjer je veliko pešcev, jasno opremi z ukrepi za umirjanje prometa. »Pomembno je, da prilagodimo okolje z uvajanjem infrastrukturnih ukrepov, da hujše posledice nesreč ne bi bile mogoče. Med te ukrepe štejemo območja umirjenega prometa in druge načine za umirjanje hitrosti, opozarjanje voznikov na prisotnost pešcev, ukrepe za boljšo preglednost, razmejevanje prometa pešcev in vozil pa seveda ukrepe, kot so gradnja pločnikov, novejših območij za pešce, con mešanega prometa…« pravi Mateja Markl in opozori še na eno stvar, ki je v zadnjih letih že in bo v prihodnjih še bolj poskrbela za varnost pešcev – avtomobile.

Tehnologija lahko pomaga

Da, avtomobile. Ti so najprej z drugačnim oblikovanjem (dvignjeni pokrovi motorja, mehkejši materiali, več praznega prostora med motorjem in pokrovom…), v zadnjem času in v prihodnosti pa so in bodo še z vse bolj sofisticiranimi tehnološkimi sistemi poskrbeli, da bo nesreč s pešci manj in da bodo imele te milejše posledice. Če se avtomobilska industrija tako večkrat znajde pod plazom kritik, je prav, da se jo glede tega izpostavi v pozitivni luči, pa čeprav je res tudi, da je vprašanje, ali bi se sama zganila v tolikšni meri, če ne bi bilo »zunanjih pritiskov«. S temi mislimo na primer na organizacijo EuroNCAP, ki je pomemben korak storila predvsem s spremembo načina ocenjevanja varnosti avtomobilov leta 2009. »Do takrat nismo imeli enotne končne ocene, temveč smo z zvezdicami ocenjevali posamezne sklope ob trku. A medtem ko so se ocene za potnike, predvsem odrasle, dvigovale in se pogosto že zasidrale pri petih zvezdicah, pri pešcih ni bilo napredka in tako smo imeli primere vozil s petimi zvezdicami za varnost potnikov in hkrati brez ene same točke pri varnosti pešcev. Zato smo se odločili za spremembo in enotno končno oceno, pri kateri ima varnost pešcev ob trku pomemben delež. In napredek je gromozanski,« je v enem izmed intervjujev pojasnil Richard Scram iz organizacije EuroNCAP.

A to je bil šele začetek. Vse skupaj se nadaljuje z razvojem in implementacijo varnostnih sistemov, ki omogočajo zaznavo pešcev, opozorilo vozniku in tudi avtomatično zaviranje v sili. »Pomemben korak naprej smo storili lani, ko smo pri testnih trčenjih s pešci dodali točke v primeru, če ima avto sistem za avtonomno zaviranje v sili, ki prepozna tudi pešce. Proizvajalce bomo tudi prosili, naj tehnološke pripomočke, ki preprečujejo hujše nesreče z občutljivimi udeleženci v prometu, v svoje avtomobile začnejo vgrajevati kot del standardne opreme. Ko bomo naredili ta korak, pa bomo spet postavili nove kriterije za ocenjevanje,« je povedal generalni sekretar EuroNCAP Michiel van Ratingen. In še nekaj je treba dodati: potem ko je pred leti prvo predstavil Volvo in se je zdelo, da se je nato razvoj ustavil, se zdaj vse pogosteje znova govori tudi o uporabi različnih vrst posebnih zračnih blazin za pešce. Ravno pred kratkim sta svoja sistema predstavila Ford in Subaru, napovedujejo pa jih tudi drugi.