V Franciji je bil danes največji praznik, dan Bastilje oziroma obletnica vdora v ta pariški zapor leta 1789, kar pomeni prelomnico v francoski revoluciji. Na ta dan dopoldne na Elizejskih poljanah vselej poteka največja evropska vojaška parada, ki ima od vseh na stari celini tudi najdaljšo tradicijo. In francoski predsednik Emmanuel Macron si jo je ogledal skupaj z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. »Prisotnost predsednika Donalda Trumpa in njegove soproge je dokaz prijateljstva, ki vztraja v vseh obdobjih, in tu bi se želel zahvaliti Američanom za odločitev pred sto leti,« je rekel Macron, misleč na to, da je danes minilo tudi sto let od vstopa ZDA v prvo svetovno vojno.
Večine Francozov Trumpov obisk parade ni motil, saj ob njegovi prisotnosti vidijo Francijo kot svetovno silo. Zmotil pa je nekatere na levici, češ da se tako daje legitimnost njegovi »šovinistični politiki«. Pragmatični Macron se tem kritikam čudi. Res se s Trumpom ne strinja glede njegovega odnosa do pariškega podnebnega sporazuma, zapiranja meja in protekcionizma, hoče pa z njim sodelovati v boju proti terorizmu in v Siriji.
Macron bi pomoč ZDA v Afriki
Menda je glavni namen Macronovega trepljanja Trumpa to, da bi ZDA začele financirati francoski boj proti terorističnim skupinam na velikanskem afriškem območju Sahela, torej od Maroka do Somalije. Tako bi Francija v tem delu sveta, kjer se zaradi kolonialne preteklosti največkrat govori francosko, ohranila prevlado kljub vojaškemu varčevanju. Vlada je namreč napovedala zmanjšanje vojaškega proračuna za 850 milijonov evrov. Proti temu dodatnemu siromašenju že tako slabo opremljene vojske, ki je zelo aktivna po svetu, je sicer odločno nastopil načelnik generalštaba Pierre de Villiers in Macron ga je zaradi tega v četrtek, dan preden sta se skupaj pojavila na paradi, javno grajal.
Trump ni imel kam drugam
Vsekakor je med Macronom in Trumpom tudi precej konfliktnih točk. To kaže že njun stisk rok konec maja, s katerim je Macron, kot sam trdi, »na simbolični ravni zavrnil vsako popuščanje«. Ameriški časopisi pa trdijo, da je Trump ravno zaradi tega močnega Macronovega stiska nekaj dni pozneje pohitel z izstopom iz pariškega podnebnega sporazuma. Je pa med obiskom Pariza nakazal mogoče spremembe odnosa do tega sporazuma, čeprav ni povedal nič vsebinskega.
Kakor koli že, Macron – ki zaradi svojega meteorskega vzpona vzbuja občudovanje pri Trumpu kljub razlikam v stališčih – poskuša v prid Francije čim bolj izkoristiti prazen prostor, ki je nastal v Evropi v odnosih z ZDA. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je bila v dobrih odnosih s predsednikom Barackom Obamo, je s Trumpom v hudem konfliktu predvsem zaradi njegovega ostrega nasprotovanja nemškemu velikemu zunanjetrgovinskemu presežku. V Veliki Britaniji, s katero imajo sicer ZDA posebno dobre odnose, pa se Trump boji silovitih demonstracij proti sebi.
Trump, ki hoče pokazati, da ni osamljen, je torej prišel v Francijo, ker ne more v Nemčijo in Veliko Britanijo. Z obiskom Pariza se je morda hotel tudi sprostiti po vseh težavah doma, kjer obtožujejo njegov volilni štab vključno s starejšim sinom in zetom, da se je v umazanem volilnem boju proti Hilllary Clinton oprl na Rusijo.
