Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so opravili primerjalno analizo 29 parov živilskih izdelkov. Vzeli so po en vzorec enakega oziroma primerljivega izdelka s slovenskih in avstrijskih polic, in sicer v trgovinah Mercator, Spar, Lidl in Hofer v Ljubljani ter v trgovinah Billa, Spar, Lidl in Hofer v Celovcu in Gradcu. Izdelke so pregledali, primerjali oznake in predstavitve na označbah ter opravili kemijske in senzorične analize v laboratoriju.
Coca-cola, milka, rio mare…
Razlike, ki vplivajo na kakovost, so odkrili pri sedmih parih izdelkov: pri coca-coli, mlečni čokoladi milka, jetrni pašteti primana, mesnem narezku primana, gazirani brezalkoholni pijači z okusom pomaranče S-budget, sadnem jogurtu z okusom jagode S-budget ter Hoferjevi toast šunki. Omenjeni izdelki na slovenskem trgu praviloma vsebujejo več aditivov, konzervansov in umetnih sladil. Na primer, Hoferjeva toast šunka, ki je na voljo slovenskim potrošnikom, ima opazno slabšo sestavo, saj – drugače od tiste na avstrijskem trgu – vsebuje tudi krompirjev škrob, predelane morske alge in dekstrozo ter več aditivov, maščobe in nasičenih maščobnih kislin.
Pri analizi mlečne čokolade milka so se po besedah predsednice ZPS Brede Kutin posebej osredotočili na senzorične lastnosti izdelka, saj se potrošniki pogosto pritožujejo, da je ta čokolada pri nas drugačna. Med drugim so ugotovili, da je enaka čokolada v Sloveniji manj kremasta, ima manjšo sladkobo in manj intenziven okus. Pri tem je Kutinova poudarila, da lahko te razlike zaznajo zgolj šolani preizkuševalci.
Analizirali so tudi tri trojčke izdelkov in opazili, da imajo v Sloveniji enaki ali primerljivi izdelki v različnih tipih embalaže različno kakovost. Tunin namaz rio mare pate v pločevinki je recimo manj kakovosten (in cenejši) kot tisti v tubi.
Slovensko ni vedno boljše
Kmetijski minister Dejan Židan je opozoril, da so tveganje opazili zlasti pri trgovskih znamkah, saj so bile razlike, ki vplivajo na kakovost, tam pogostejše. »Nižja ko je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka. To pomanjkljivost skušajo trgovine prikriti tako, da poudarjajo, da je izdelek narejen v domači državi,« je pojasnil. Kar pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je namreč na slovenskem trgu označenih z oznako, kot sta »Slovenija, moja dežela« in »kakovost iz Slovenije«. »To pomeni, da proizvajalci in trgovci izkoriščajo prepričanje potrošnikov, da je slovensko boljše, kar, kot so pokazale naše raziskave, ni vedno res,« je poudarila Kutinova.
Večina analiziranih izdelkov je sicer imela v Avstriji višjo ceno kot v Sloveniji. »Problema, da bi imeli višje cene za nižjo kakovost, torej ni,« je dejala Kutinova. Izpostavila je tudi, da pregledani izdelki večinoma spadajo v skupino izdelkov, ki niso del uravnotežene prehrane. Poleg tega po njenih besedah na podlagi te analize ni mogoče sklepati, da je tako tudi splošno stanje na trgu.
Pri ZPS so namreč v primerjalno analizo vključili podobne blagovne znamke in izdelke, kot sta jih v podobno raziskavo vključili že Slovaška in Češka. »Če podatke primerjamo s podatki iz Slovaške, Češke in Madžarske, je stanje pri nas boljše, ni pa idealno,« je povzel Židan in dodal, da je v Sloveniji treba to področje ponovno pregledati z večjim številom vzorcev. Kaj pa lahko potrošniki storijo že danes? »Potrošniki naj zelo natančno gledajo deklaracije, ker je na deklaracijah vse to razvidno. In naj se zavedajo, da je, vsaj pri trgovskih znamkah, izrazito sorazmerje med kakovostjo in ceno,« je svetoval Židan.
