Ameriški delniški indeks je v 4 trgovalnih dneh – ob dnevu neodvisnosti so bile ameriške borze v torek zaprte – dosegel rahlo pozitivno tedensko donosnost. Zmagovalke tedna so bile bančne delnice, katerih tečaji se višajo od uspešnega prestajanja stresnih testov konec junija, poleg tega pa so nekatere banke tedaj hitro najavile višje dividende. Povišanje zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic v preteklem tednu, posebno na dolgem delu obrestne krivulje, je prav tako pozitivno vplivalo na tečaje delnic bank ob zavedanju vlagateljev, da lahko naraščajoče obrestne mere in zlasti bolj strma obrestna krivulja povečajo dobičke bank. Nekoliko slabše pa so jo odnesle delnice energetskih družb, ki so ob pocenitvi severnoameriške nafte WTI za 3,9 odstotka na tedenski ravni zaključile v rdečem.
Prvi julijski teden se je v ZDA zaključil s spodbudnimi gospodarskimi objavami. Petkovo poročilo o stanju na tamkajšnjem trgu dela je namreč postreglo s podatki o močnem zaposlovanju v juniju, saj je bilo ustvarjenih kar 222.000 novih delovnih mest, medtem ko so analitiki napovedovali 178.000 novih zaposlitev. Rast zaposlenosti je bila izrazita zlasti v sektorjih rudarstva in gozdarstva, dodatno pa tudi na področju finančnih dejavnosti, izobraževanja in zdravstvenih storitev. Minimalno povišanje stopnje brezposelnosti s 4,3 na 4,4 odstotka zgolj kaže na to, da na ameriški trg dela vstopa čedalje več ljudi, ki ob izboljšanih pogojih in povišanem zaupanju v gospodarstvo ponovno bolj aktivno iščejo delo.
Da hitrost ustvarjanja novih delovnih mest ni značilna le za ZDA, temveč tudi za evrsko območje, potrjujejo podatki inštituta IHS Markit. Drugo četrtletje leta 2017 je bilo za gospodarstvo evrskega območja najboljše četrtletje v zadnjih 6 letih. Gospodarsko rast, ki naj bi po trenutnih ocenah v minulem četrtletju glede na predhodno četrtletje znašala 0,7 odstotka, poganja predvsem proizvodni sektor. Rast novih naročil še vedno narašča, temu ustrezno pa je v zadnjih mesecih rast zaposlovanja najvišja v desetletju. Krepitev povpraševanja povečuje tudi cenovno moč podjetij, tako za blago kot za storitve. Medtem ko so se cenovni pritiski v začetku leta ohladili, kar je povezano predvsem z nižjimi svetovnimi cenami surovin, predstavlja drugo četrtletje najmočnejše obdobje inflacijskega pritiska v regiji vse od leta 2011. Vse štiri največje države evrskega območja (Nemčija, Francija, Italija in Španija) so zabeležile hitrejšo gospodarsko rast kot v preteklih četrtletjih, kar ob naraščajočem domačem povpraševanju v kombinaciji z upadanjem stopnje brezposelnosti potrjuje, da je evrsko območje na zanesljivi poti gospodarskega okrevanja.
Med posameznimi družbami so največ zanimanja požele delnice proizvajalca električnih avtomobilov Tesla Motors. Novico prvega moža družbe Elona Muska o proizvodnji novega modela 3, s katero lahko Tesla postane večji proizvajalec avtomobilov za množični trg, pa je zasenčilo poročilo o padcu prodaje vozil v drugem četrtletju. Po več kot 25.000 prodanih vozilih v prvih treh mesecih letošnjega leta se je prodaja v preteklem četrtletju znižala na 22.000 vozil. Slednje je ob pojavu vse več konkurenčnih električnih vozil (v teh dneh je velike načrte razkrila tudi skupina Volvo) in zaskrbljenosti poznavalcev glede sposobnosti Tesle za množično proizvodnjo povzročilo tedenski padec cene delnice družbe za 13,3 odstotka.