Minuli torek je slovenski veleposlanik Vojislav Šuc direktorici Cerna Fabioli Gianotti izročil uradno pismo, s katerim je Slovenija notificirala pristopno pogodbo k Cernu. Slovenski znanstveniki so v največjem znanstvenem laboratoriju s področja jedrske fizike res sodelovali že od osemdesetih let. A z uradno včlanitvijo – obdobje uvajanja pa bo trajalo še do leta 2022 – je Slovenija poleg koristi prevzela tudi svoje obveznosti do ženevske organizacije. S plačevanjem članarine, ki bo blizu treh milijonov evrov na leto, se bo naša država lahko podpisala pod velike znanstvene dosežke, ki bodo ostali zapisani v zgodovini. Po dosedanjih Cernovih mejnikih – od zagona svetovnega spleta do odkritja Higgsovega delca in rutinskega upravljanja antimaterije – namreč v prihodnjih letih sledijo še večja odkritja. Ta bodo primerljiva z odkritjem Amerike, napovedujejo znanstveniki.
Pregledali smo nekaj največjih dosežkov Cerna v zadnjega pol leta. Zadnji je star komaj nekaj dni. Napovedujemo pa tudi, kaj še sledi.
Trenutni dosežki Cerna:
1
Objava rezultatov najbolj natančnega merjenja mase antiprotona (antimaterijskega delca) v primerjavi z običajnim elektronom. Znanstveniki so v ta namen ustvarili povsem nove delce, ki so unikatna mešanica materije in antimaterije (kar je mogoče le v laboratoriju, saj se snov in antisnov v naravi izničita).
2
Cern predstavi rezultate raziskav na področju plazme kvarkov in gluonov, stanja snovi, kakršno je bilo v najzgodnejših trenutkih vesolja (milijoninko bilijoninke bilijoninke sekunde po velikem poku). Snov je bila tedaj tako vroča, 100.000-krat bolj vroča od sredice Sonca, da se tudi najosnovnejši delci v jedru atomov ne bi držali skupaj. Poustvarjanje in proučevanje takšnih pojavov v Cernu je pomembno za razumevanje, kako je vesolje sploh nastalo.
3
Nov zagon velikega hadronskega trkalnika (LHC), 27-kilometrskega pospeševalnika delcev, ki leži v krožnem tunelu, sto metrov pod površino Ženevskega jezera. V tem največjem pospeševalniku delcev na svetu Cernovi znanstveniki ustvarjajo razmere, kakršne so v vesolju vladale po velikem poku, in odkrivajo nove delce. Pospeševalnik je bil na rednem remontu od decembra do aprila.
4
Otvoritev pospeševalnika delcev Sesame v Jordaniji na Bližnjem vzhodu. Cern pri projektu Sesame sodeluje kot »starejši brat«, s prenosom tehnologije in znanja. Ideja pospeševalnika na Bližnjem vzhodu je enaka kot pri nastanku Cerna v Evropi po drugi svetovni vojni: na (post)konfliktnem območju združiti države s pomočjo vrhunske znanosti. V projektu Sesame tako med drugim sodelujejo sicer nevarno sprte sosede, kot so Izrael, Palestina, Iran in »nevtralna« Jordanija kot gostiteljica.
5
Minuli četrtek so najavili odkritje povsem novega, doslej še neznanega delca, ki ga sestavljata dva težka kvarka (kvark je vrsta osnovnega delca, ki ni sestavljen iz še manjših delcev, kot velja denimo za jedro atoma). Vse doslej opažene delce je sestavljal največ en težek kvark, novi delec pa je povsem drugačen, so v četrtek sporočili iz Cerna.
Napovedi za prihodnost
V prihodnjih letih bodo v Cernu odkrivali povsem nove, še nikoli opažene delce, proučevali miniaturne črne luknje, ki lahko nastanejo pri trkih delcev v Cernu, odkrivali nove dimenzije v 5-dimenzionalnem in večdimenzionalnem prostoru, odkrivalitemno snov, ki tvori 27 odstotkov vesolja, in temno energijo, ki tvori 68 odstotkov vesolja... Ob sedanjem naj bi zgradili tudi nov pospeševalnik delcev, ki bo mnogo močnejši od sedanjega LHC. Načrti kažejo, da bi v obsegu meril 80 do 100 kilometrov.
