»Nikoli nisem storil nobenega kaznivega dejanja, nikoli ne bi zavestno sodeloval v kaki protipravni zadevi. Takrat sem le izpolnjeval program vlade, delal sem v korist države in študentov,« je včeraj pred sodnico Tanjo Lombar Jenko svoj zagovor začel nekdanji šolski minister Žiga Turk. Z nekdanjim direktorjem direktorata za visoko šolstvo Borutom Rončevićem se morata braniti očitkov glede domnevno spornega razpisa za koncesije za posamezne visokošolske študijske programe februarja 2013, tik preden se je morala druga Janševa vlada posloviti od svojega položaja. Vsak svoj zagovor sta prebrala, na vprašanja pa za zdaj nista hotela odgovarjati.
Povod anonimna ovadba
Pogoji razpisa naj bi bili prirejeni, tako da so jih dobili točno določeni zavodi, Visoka gospodarska šola Celje, ljubljanska fakulteta za medije in Univerza v Novi Gorici. Med 21. in 25. februarjem naj bi minister Turk dal navodila za pripravo gradiva direktorju Rončeviću, ta pa vodji sektorja za visoko šolstvo. 28. februarja je Turk gradivo predstavil vladi, ki ga je tudi potrdila. Koncesije so sicer podelili, a kasneje, po nastopu vlade Alenke Bratušek, je upravno sodišče sklep razveljavilo. V nasprotnem primeru bi po oceni tožilstva sporne koncesnine skupno znašale 5,1 milijona evrov.
Rončević je včeraj dejal, da se je v letih 2012 in 2013 v medijih neprestano poskušalo kriminalizirati njegovo delo. Bil je tarča serije anonimnih ovadb, od osmih so bile na koncu vse, razen omenjene, zavržene. Omenjena ovadba je bila sprva uperjena samo proti njemu, šele kasneje je bil vključen tudi minister. »Proizvedena je bila zaradi moje diskreditacije in zaradi odvzema podeljenih koncesij,« je izjavil. Po Turkovem mnenju sta se znašla v postopku, zato da prihodnjih novinarjev ne bi izobraževal še kdo drug, da torej ljubljanska fakulteta za družbene vede ne bi dobila konkurence.
Janševi vladi ni mogoče ničesar podtakniti
Po mnenju tožilstva gradivo ni imelo strokovne podlage; niso upoštevali, da se finančna sredstva krčijo, generacije manjšajo, da se zmanjšuje število študijskih mest in tako dalje. A po Turkovem prepričanju je bila odločitev strokovno utemeljena, razlogov za dvom o zakonitosti predlaganega gradiva ni imel. Kot je dejal, se je zavedal političnih odzivov nove vlade, zato je bil še posebej pozoren na strokovnost postopka. Zagotovil je, da je delal v skladu s pooblastili, poslovniki in zakonom o visokem šolstvu ter v skladu s politično usmeritvijo SDS in koalicijsko pogodbo. Gradivo je predal vladi in ta je bila tista, ki je na koncu sprejela odločitev. »Ni mogoče, da bi jo zavedel, kajti vladi, ki jo vodi Janez Janša, ni moč nič podtakniti,« je izjavil.
Očitke, da so postopek izvedli zelo hitro, je Rončević komentiral, češ da bi morali hitro in učinkovito delo nagraditi, ne pa ga problematizirati. Tudi po njegovih zagotovilih je vse potekalo strokovno. Služba za zakonodajo na gradivo ni imela nobenih pripomb, kar so imeli strokovnih pripomb uradniki, pa so jih upoštevali. Povedal je, da je zdaj pregledal vse dotedanje razpise za koncesije in med desetimi so bili vsi, razen enega, podobni temu. »Ministrstvo je delovalo skladno z zakonodajo in približno 20-letno prakso,« je povedal. Po njegovem je tudi tožilski izračun napačen, nepodeljenih koncesnin naj ne bi bilo za dobrih pet milijonov, pač pa nekaj 100.000 evrov na leto.
