Slovenija je v procesu sprejemanja ambiciozne vizije za svojo prihodnost. Vizije Slovenije 2050, da bi spodbudila prehod v družbo, v kateri se posamezniki učijo za življenje in skozi vse življenje, so inovativni, si med seboj zaupajo, uživajo visok življenjski standard in sprejemajo svojo edinstveno identiteto in kulturo.« Tole lepo, prijetno, spodbudno zvenečo poved najdemo v nedavno objavljenem dokumentu OECD, ki se mu reče »Strategija spretnosti OECD – povzetek zaključnega poročila o oceni stanja: Slovenija 2017«. Nastal je v sodelovanju s kar osmimi slovenskimi ministrstvi, govori pa o tem, kako pomembne so za prihodnost Slovenije spretnosti (če ostanemo pri uradnem prevodu angleškega pojma skills) prebivalcev. Ne samo ročne, na katere v slovenščini najprej pomislimo, temveč tudi in predvsem miselne. Spretnosti v OECD se namreč definirajo kot »skupek znanj, značilnosti in zmožnosti, ki se jih je mogoče naučiti in posamezniku omogočijo, da uspešno izvaja določene dejavnosti in naloge«, opredelitev pa vključuje »celoten nabor kognitivnih, tehničnih in socialno-čustvenih spretnosti«. Prav te nam, kot je znano, nikakor ne gredo od rok. Ali če hočete po novem – od glave.
Spomnimo: raziskava OECD o spretnostih odraslih (PIAAC 2016) je razkrila katastrofalne razsežnosti tovrstne neukosti. Za podpovprečne smo se izkazali v vseh treh me...
Pouk tujih jezikov v naših šolah je žal še eno področje, kjer smo uničili vse vrednote in povzročili zmedo ter anarhijo, saj se poleg enega obveznega...