Zbiranje in obdelava biološko razgradljivih odpadkov bo del gospodarske javne službe, ki jo opravljajo občine oziroma njihova javna podjetja, je razvidno iz predloga uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Pred meseci so na državnem nivoju sicer vztrajali, da bi to dejavnost prepustili trgu, a so pri tem naleteli na precejšnji odpor Mestne občine Ljubljana.
Ljubljana se je zoperstavila privatizaciji bioloških odpadkov
Na ministrstvu so konec lanskega leta od ljubljanske občine celo zahtevali, naj do določenega roka svoj odlok o ravnanju z odpadki popravi tako, da obdelava bioloških odpadkov ne bo več gospodarska javna služba. Še več, občini so zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru vladi predlagali, naj na ustavnem sodišču sproži postopek. Okoljsko ministrstvo je decembra objavilo osnutek uredbe o obvezni občinski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, kjer dejansko ni bilo omenjenih bioloških odpadkov, kar pomeni, da jih je ministrstvo želelo prepustiti trgu.
Na Mestni občini Ljubljana s takšnimi potezami ministrstva nikakor niso bili zadovoljni, saj bi privatizacija tega področja lahko imela hude posledice za poslovanje regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju. Če bi država biološke odpadke prepustila trgu, bi omenjeni center lahko ostal neizkoriščen, saj so v javnem podjetju Snaga zmogljivosti centra prilagodili predvidevanjem, da se bo s časom zaradi večje količine ločeno zbranih odpadkov zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov. Računali pa so, da se bo nasprotno povečala količina bioloških odpadkov v regijskem centru. V prestolnici so se tudi bali zahtevkov za vračilo evropskih sredstev. Bruseljska blagajna je namreč za barjanski regijski center za ravnanje z odpadki prispevala kar 78 milijonov evrov. Argumenti prestolnice in Snage so na koncu očitno bili dovolj, da so okoljsko ministrstvo prepričali, naj obdelavo bioloških odpadkov še dalje pusti v domeni javne službe.
Zbiranje zamaškov v dobrodelne namene bo dovoljeno
Predlog uredbe kaže, da je ministrstvo držalo svojo obljubo in upoštevalo tudi predloge humanitarnih in nekaterih drugih organizacij, ki so se zavzemale, da bi še naprej lahko zamaške, papir ali druge surovine zbirali in prodajali v dobrodelne namene.
Predlog uredbe namreč zbiranje teh surovin zunaj sistema javnih služb dovoljuje v vzgojno-izobraževalne ali humanitarne namene. Celoten izkupiček od tako zbranih odpadkov »mora biti uporabljen za namen, za katerega so se odpadki zbirali«, predpisuje predlog uredbe. To pomeni, da bodo lahko razne humanitarne organizacije tudi v prihodnje zbirale denimo zamaške plastenk za financiranje različnih zdravljenj za otroke, ki jih zdravstvena zavarovalnica ne krije.
