Ker naprave in odpadki v Steklarni Hrastnik niso ljudem in okolju nevarni, od leta 2010 pa pri izdelavi stekla ne uporabljajo več niti arzena in njegovih spojin, tovarna danes ni več vir večjega tveganja za okolje. »V enoti stare tovarne smo vir manjšega tveganja za nesreče zaradi količine utekočinjenega naftnega plina, ki bi ga lahko imeli na lokaciji. Moramo pa poudariti, da imamo na zalogi vedno vsaj polovico manjše količine, kot so naše zmogljivosti in kot imamo dovoljeno. V enoti Special nismo vir tveganja za nastanek večje nesreče,« je pojasnil Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik.
V stari tovarni so sicer v sklopu pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obrat, ki je vir manjšega tveganja za nastanek večjih nesreč, izvedli tudi vse postopke ugotavljanja nevarnosti večje nesreče za nevarne snovi, ki z vidika količine, ravnanja ali posledic predstavljajo nevarnost za nastanek večje nesreče v obratu. Ocena škodljivih učinkov je pokazala, da je vplivno območje znotraj ograje tovarne, je dejal Božič.
Imajo lastno varnostno službo
Imajo pa kljub vsemu v skladu z zakonodajo na spletni strani skupine objavljeno informacijo za javnost o varnostnih ukrepih v primeru izrednih dogodkov. »V primeru večje nesreče imamo sprejete posebne ukrepe, kot je zaprtje okolice tovarne in prometa mimo nje, v najhujšem primeru tudi evakuacija okoliških prebivalcev,« je naštel Božič in dodal, da sicer za to, da ne bi prišlo do česa takšnega, skrbijo z rednimi pregledi, vzdrževanjem, usposabljanjem zaposlenih in podobnimi ukrepi. »Naši zaposleni predstavljajo najboljši vir varovanja. Objekti so tehnično in fizično varovani 24 ur na dan prek lastne varnostne službe, v kateri so zaposleni naši delovni invalidi, ki natančno poznajo lokacijo in vse sisteme,« je pojasnil generalni direktor Steklarne Hrastnik, kjer steklo proizvajajo 24 ur na dan in vse dni v letu.
Kritična mesta, kjer bi lahko prišlo do nepredvidljivih dogodkov, imajo sicer opremljena s sistemi aktivne požarne zaščite, kot so na primer stabilni pršilni sistem za gašenje in hlajenje rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina, sistem avtomatskega gašenja z vodo ali sistem avtomatskega gašenja s CO2. »Varnostni sistemi in naprave, ki so vgrajeni na območju, zmanjšujejo nevarnost za nastanek večje nesreče in njene posledice,« je poudaril Božič in dodal, da imajo podobno kot v sosednji Tovarni kemične industrije (TKI) Hrastnik v sklopu podjetja organizirano prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, katerega člani so zaposleni v Steklarni Hrastnik in so tako natančno seznanjeni tako z lokacijo kot možnimi nevarnostmi v obeh tovarnah steklarne.
Zaradi bližine obeh obratov pa glede varnosti sodelujejo tudi s TKI Hrastnik, s katerim imajo denimo izdelana navodila o ukrepanju, če pride do nesreče v katerem koli od dveh podjetij. »Načeloma pa ‘teoretično’ do verižnega učinka na TKI zaradi dogodka v steklarni ne more priti, saj so varnostni odmiki zadosti veliki, hkrati pa je utekočinjen naftni plin lociran popolnoma na drugi strani tovarne,« je ocenil prvi mož hrastniške steklarne, ki jo redno preverjajo tudi inšpektorji.
Zasavski gasilci ne bi improvizirali
Občina Hrastnik zaradi tveganja za nesreče z nevarnimi snovmi podpira celotno hrastniško gasilsko zvezo, ki jo sestavljata tudi prostovoljni gasilski društvi obeh podjetij. Gasilci imajo tako izdelan operativni načrt, usklajen s podatki podjetij oziroma z načrtom zaščite in reševanja z nevarnimi snovmi v občini Hrastnik, je pojasnil poveljnik Gasilske zveze Hrastnik Slavko Draksler. Poudaril je, da so gasilci izjemno aktivni tudi v preventivnih akcijah, vendar se ljudje za njihova predavanja in nasvete bolj malo zanimajo, zato so prebivalci v primeru nesreč povečini slabo organizirani. Kar pa ne velja za gasilce. »V primeru zasavske regije med gasilci ne bi bilo improvizirane pomoči, pri čemer velja omeniti tudi sodelovanje z GZ Laško in GZ Radeče,« je o usposobljenosti gasilcev v Zasavju prepričan Draksler, zadovoljen tudi s sodelovanjem z občino in štabom civilne zaščite.
Je pa opozoril na površnost podjetij, ki zanemarjajo redno vzdrževanje naprav in ne organizirajo požarnih straž pri vročih delih, zaradi česar so potem gasilci tisti, ki se »z nečloveškimi napori trudijo rešiti, kar se še da rešiti, ob tem pa izpostavljajo svoje zdravje ali življenja«. »Tako je povsod v Sloveniji, tudi pri nas. So pa tudi izjeme med podjetji, kjer so zadeve odlično urejene, vendar so ta podjetja skoraj vedno v tuji lasti, o čemer bi bilo tudi vredno razmisliti,« je še na vest lastnikov podjetij potrkal poveljnik hrastniških gasilcev.
