Ameriški predsednik Donald Trump slavi prvo in hkrati odmevno zmago na vrhovnem sodišču, saj je to odpravilo blokado izvajanja njegovega marca nekoliko popravljenega izvršnega ukaza, s katerim je hotel že teden dni po prihodu v Belo hišo uresničiti predvolilno obljubo o prepovedi vstopa v ZDA državljanom iz določenih muslimanskih držav, v katerih naj bi se urili mednarodni teroristi. 90-dnevno prepoved je sprva hotel uveljaviti za vse državljane Iraka, Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, a je ukaz poleg zmede na letališčih v ZDA in po svetu, protestov varuhov človekovih pravic in vloženih tožb doživel sodni poraz tudi zaradi pravne nepremišljenosti. V popravljenem ukazu ni bilo več Iraka, in sicer po zaslugi Pentagona in zunanjega ministrstva, ki sta vztrajala, da je pomoč njegovih državljanov pomembna v protiterorističnem boju. Prav tako prepoved ni več veljala za potnike z veljavnim ameriškim vizumom, imetnike zelenih kart ter dovoljenj za bivanje in delo v ZDA ter dvojne državljane, če so vstopali v ZDA s potnim listom države, ki ni med omenjenimi šestimi. Mejni uradniki so se po drugem ukazu lahko odločili, da spustijo v ZDA tiste, ki jih glede na ukaz ne bi smeli, na primer bolnike, ki potujejo na zdravljenje, ali tiste, ki bi jim z vrnitvijo domov grozila resna nevarnost. V veljavi pa je ostala prav tako močno kritizirana 120-dnevna prepoved vstopa beguncem.
Od porazov do končne zmage
Tudi izvajanje drugega ukaza je več sodišč blokiralo, poleg liberalno usmerjenih v San Franciscu in na Havajih še prizivno sodišče v Richmondu s konservativno sestavo, kar je bilo označeno kot jasen Trumpov poraz.
Vrhovno sodišče, v katerem zdaj sedi pet sodnikov, ki jih imenujejo republikanski predsedniki, ter štirje, ki so jih ustoličili demokratski, pa je odločilo v prid izvajanju predsednikovega ukaza v delu, ki se nanaša na potnike iz Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna ter na vse begunce, ki niso močno povezani z ZDA, torej ne morejo dokazati verodostojnega sorodstvenega razmerja z določeno ameriško osebo ali zaposlitvenega s tamkajšnjo organizacijo.
Sodišče je tokrat odločalo le o tem, ali je ustavna odločitev nižjih sodišč o ustavitvi izvajanja Trumpovega ukaza oziroma ali Bela hiša utemeljeno zahteva, da se zaradi nacionalne varnosti začne izvajati takoj. Samo zakonitost ukaza pa bo začelo pretresati jeseni, torej po izteku 90-dnevne prepovedi, ki jo bodo po informacijah iz Bele hiše začeli izvajati 72 ur po odpravi blokade, torej pojutrišnjem.
Trump, ki je ukaz utemeljil z nacionalno varnostjo, je trimesečno prepoved za potnike iz šestih muslimanskih držav in štirimesečno za begunce uvedel zato, da bi administracija izvedla revizijo preverjanja obiskovalcev ZDA. Po njegovi oceni je bilo slednje nezadostno in bi se lahko v Ameriki zgodil podoben teroristični napad kot v nekaterih evropskih državah, čeprav so jih večinoma izvedli v njih radikalizirani posamezniki in ne prišleki iz prej navedenih dežel.
Obravnava vrhovnega sodišča predstavlja resen test predsednikovih pooblastil. Kot rečeno na sam ukaz dokončna odločitev večinoma ne bo več vplivala, bo pa predstavljala pravno podlago za prihodnje tovrstne predsedniške poteze, utemeljene na nacionalni varnosti, a hkrati podvržene sodnim blokadam. Vrhovno sodišče sicer ni odpravilo možnosti, da o prepovedi vstopa v ZDA presojajo nižja sodišča, a je to pravico omejilo, saj od zdaj velja za posamezne primere in ne na splošno.