Vroča tema povolilne Amerike je postregla še z eno kostjo za glodanje. Časnik Washington Post je konec prejšnjega tedna objavil, da je bil Barack Obama tri mesece pred novembrskimi predsedniškimi volitvami obveščen o ruskem vmešavanju vanje. To naj bi se zgodilo v strogi zaupnosti. Ciino sporočilo, poslano prek kurirja v vednost zgolj nekdanjemu predsedniku ZDA in še trem njegovim najožjim svetovalcem, se je sklicevalo na vir iz Kremlja in razkrivalo neposredno vpletenost Vladimirja Putina v kibernetično kampanjo za diskreditiranje ameriške predsedniške tekme. Navajalo je celo specifična napotila ruskega predsednika računalniškim hekerjem pod vladno taktirko, da skušajo čim bolj škodovati Hillary Clinton oziroma da poiščejo načine, kako pomagati Donaldu Trumpu, da jo premaga.
Avgusta lani so bili administraciji že brez tega razkritja znani ruski poskusi vplivanja na volilni izid. Hekerji, povezani z rusko obveščevalno službo, so se po računalniški mreži demokratske in tudi republikanske stranke sprehajali že leto dni, FBI pa je mesec prej začel uradno preiskavo o stikih ruskih predstavnikov s Trumpovimi sodelavci. Julija lani je bilo prek Wikileaksa objavljenih tudi več kot 20.000 elektronskih sporočil, izmenjanih med voditelji kampanje Clintonove, med katerimi so bila zanjo obremenjujoča predvsem tista, ki so se nanašala na izločanje njenega strankarskega tekmeca Bernieja Sandersa.
Enako stroga tajnost kot ob uboju bin Ladna
Avgustovsko Ciino poročilo pa je bilo po navedbah omenjenega ameriškega časnika tako občutljive narave, da ga direktor obveščevalne agencije John Brennan ni omenil niti v dnevnem obveščevalnem poročilu predsedniku. Protokol varovanja tajnosti je bil celo enako strog kot pri načrtovanju akcije, v kateri je Obamova administracija končala dolgoletni lov na Osamo bin Ladna.
Kar nekaj časa je trajalo, da so druge obveščevalne službe potrdile Ciina dognanja. Obamova administracija pa je zaupnost s poročil o Putinovem prizadevanju za Trumpovo izvolitev umaknila šele tik pred izselitvijo iz Bele hiše. Pred tem je pet mesecev preigravala razne možne odgovore na rusko vpletanje, vključno s kibernetičnimi napadi na rusko infrastrukturo in objavo Ciinih informacij, ki bi lahko bile obremenjujoče za Putina osebno, ter s sankcijami, ki bi spodkopavale rusko gospodarstvo. Vse skupaj se je decembra lani sestavilo v odmeven, a benigen izgon 35 ruskih diplomatov in v zaprtje dveh ruskih diplomatskih posesti ter v Obamovo napoved še drugih ukrepov, ki ne bodo vsi javno razkriti. Že izvoljeni Trump je tedaj dejal, da je čas, da se država osredotoči na pomembnejše zadeve od ruskega hekerstva, a dodal, da se bo njegova tedaj še tranzicijska ekipa podrobneje seznanila z njim in da je bil o potezi odhajajočega predsednika obveščen vnaprej.
Trump je Obamovo neukrepanje po avgustovskem Ciinem poročilu o ruskem vmešavanju v volitve izpostavljal tudi v današnjem pogovoru za televizijo Fox. »Vprašanje, ki si ga zastavljam, je, zakaj ni storil ničesar. Moral bi, a o tem ni kaj prebrati. To je zelo žalostno,« je razpredal. V njegovi kritiki Obamove administracije mu je prišla prav tudi izjava neimenovanega vira iz Obamove administracije, da je pred volitvami v Beli hiši prevladala ocena o zanesljivi zmagi Clintonove, zaradi česar niso hoteli dati Trumpu povoda za trditve, da se sama vmešava v volitve.
