Pametne naprave, kot so denimo ure, televizije, usmerjevalniki in fotoaparati, se povezujejo med seboj in soustvarjajo naraščajoči fenomen - internet stvari. Gre za omrežje naprav, opremljenih z vgrajeno tehnologijo, ki jim omogoča medsebojno povezanost ali povezovanje z zunanjim okoljem, so zapisali v družbi.
Z uspešnim vdorom v naprave lahko napadalci vohunijo za ljudmi, jih izsiljujejo in celo izkoristijo pri svojih kriminalnih dejanjih. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da omrežja okuženih računalnikov kažejo na porast grožnje tovrstnih napadov, opozarjajo v družbi.
Večina napadov na kamere in snemalnike
Da bi preučili, kako resno je tveganje, so raziskali zlonamerno programsko opremo, ki ogroža internet stvari. Vzpostavili so tako imenovane muholovce oziroma navidezna omrežja, ki simulirajo omrežja različnih naprav, kot so usmerjevalniki in povezane kamere. Tako so spremljali zlonamerno programsko opremo, ki je poskušala napasti njihove navidezne naprave. Napadi z znanimi in prej nepoznanimi primeri zlonamerne programske opreme so se začeli takoj po vzpostavitvi posameznega muholovca.
Večina napadov, ki so jih zaznali strokovnjaki iz Kaspersky Laba, so bili usmerjeni na digitalne video snemalnike ali IP-kamere (63 odstotkov), 20 odstotkov napadov pa na omrežne naprave, vključno z usmerjevalniki in modemi DSL. Približno en odstotek tarč napadov so predstavljale najpogosteje uporabljene naprave, kot so tiskalniki in druge pametne domače naprave.
Kriva je ranljivost “interneta stvari”
Med tri države z najpogostejšimi napadi spadajo Kitajska (17 odstotkov), Vietnam (15 odstotkov) in Rusija (osem odstotkov). Sledijo jim Brazilija, Turčija in Tajvan (po sedem odstotkov).
Po mnenju strokovnjakov je vzrok za porast napadov v ranljivosti interneta stvari. "Velika večina pametnih naprav deluje na operacijskih sistemih, ki temeljijo na Linuxu. To olajšuje napade, saj lahko nepridipravi napišejo generično zlonamerno kodo, ki ogroža večje število naprav hkrati," so opozorili v Kaspersky Labu.
Po mnenju strokovnjakov je na svetu že več kot šest milijard pametnih naprav, pri čemer jih večina sploh nima nameščenih varnostnih rešitev. "Proizvajalci naprav navadno ne skrbijo za varnostne posodobitve ali novo strojno programsko opremo. To pomeni, da obstaja na milijone potencialno ranljivih naprav ali celo naprav, ki so že okužene," opozarjajo strokovnjaki.
Strokovnjaki svetujejo...
Uporabnikom pametnih naprav med drugim svetujejo, naj do naprave ne dostopajo iz zunanjega omrežja, če to ni nujno potrebno. Omrežne storitve, ki jih ne potrebujejo za uporabo naprave, naj onemogočijo.
Če standardnega ali univerzalnega gesla ni mogoče spremeniti ali trenutnega računa ni mogoče deaktivirati, naj onemogočijo omrežne storitve, pri katerih se naprave uporabljajo, ali preprečijo dostop do zunanjih omrežij. Pred uporabo naprave naj tudi spremenijo privzeto geslo in redno posodabljajo strojno programsko opremo naprave.
