Mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green zahteva vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za predelavo odpadkov na drtijski lokaciji Termita v občini Moravče. Nasprotovanje so utemeljili na več kot 30 straneh. Njihove pripombe se nanašajo na varstvo tal in podzemne vode, emisije snovi v zrak, možnost izlitja nevarnih snovi, hrup, povečanje količin odpadkov za predelavo, odlaganje odpadkov in nenevarne odpadke.
Termitu očitajo, da s trditvami, da želi posodobiti in urediti prostor za sprejemanje, obdelavo in začasno skladiščenje odpadkov, ki jih predeluje v gradbene materiale za sanacijo odkopov, zavaja. Prepričani so namreč, da želi podjetje z novim soglasjem le povečati zmogljivosti in v nadaljevanju začasno skladiščiti odpadke za izdelavo gradbenih materialov. Povsem drugače kot v Termitu in na občini Moravče, predvsem veliko bolj obremenjujoče, pa berejo tudi ugotovitve majske analize Geološkega zavoda Slovenije. Naročila jo je občina Moravče, prav zato, da bi občani dobili verodostojne podatke o morebitnih obremenitvah okolja na območju Termita. »Po našem mnenju so lahko rezultati analiz za okolje tudi obremenjujoči,« vztrajajo okoljevarstveniki.
V Termitu zanikajo zavajanje
V Termitu po drugi strani pravijo, da je Geološki zavod potrdil, da njihova dejavnost ne povzroča negativnih vplivov na okolje. Menijo, da je zahteva društva Alpe Adria Green, da se vključi v postopek, njegova legitimna pravica. »A iz njihovih zahtev vidimo, da verjetno nimajo pravih informacij o dejavnosti in namenih Termita,« pravijo in predstavnike društva vabijo na obisk, na katerem jim bodo podrobneje predstavili dejavnost, analize, poročila in načrte predelave odpadkov.
Hkrati v Termitu zanikajo, da bi želeli kogarkoli zavajati in z novim dovoljenjem širiti proizvodnjo ter skladiščiti odpadke. »Nismo imeli namena večati količine in nimamo namena začasno skladiščiti odpadkov,« poudarja Alenka Pavlin. »Z novim soglasjem želimo predelavo odpadkov predvsem posodobiti. Obe lokaciji bosta pokriti in zaradi novih usedalnikov tudi v sušnih obdobjih ne bo več prašenja v okolico. Nabavili smo nov drobilec, novo napravo za omakanje prašnih materialov in s tem dvignili predelavo odpadkov na tehnološko višjo raven,« nadaljuje Pavlinova. Kot še pravi, bi z novim dovoljenjem nekoliko približali obratu lokacijo odkopa Drtija, kjer so obstoječe parcele že sanirali.
Na lokaciji znotraj podjetja imajo zdaj dovoljenje za predelavo 49.200 ton odpadkov, po novem bi tu predelovali 25.000 ton, v odkopu Drtija, kjer imajo zdaj dovoljenje za predelavo 49.850 ton na leto, pa bi po novem lahko predelovali 100.000 ton odpadkov na leto. In kot posebej poudarjajo, odpadkov ne odlagajo, marveč jih predelujejo v gradbene materiale in nato vgrajujejo v sanacijski prostor. To pomeni, da sprejete inertne in nenevarne odpadke predelajo v gradbene kompozite, ki jih predelane vgradijo v odkopne jame za sanacije degradiranih področij.
Odpadki nadomeščajo surovine
To je v skladu z evropskimi in državnimi strategijami o ravnanju z odpadki. V surovinsko uvozno odvisni Evropi so odpadki vseh vrst prepoznani kot potencialni viri, ki lahko nadomeščajo naravne surovine. Enako paradigmo je privzela tudi Slovenija, še pojasnjujejo v Termitu in razložijo, da je odlaganje odpadkov na odlagališčih povsem na dnu hierarhije ravnanja z odpadki, medtem ko je njihova snovna predelava povsem na vrhu. »Predstavljajte si, koliko naravnih surovin bi potrebovali, da bi zapolnili milijon kubičnih metrov degradiranih površin?« sprašujejo v Termitu in odgovarjajo, da bi s tem ustvarili le novo rano v okolju.
Tudi bojazen, da bi to imelo vpliv na okolje, »je neutemeljena, ker odpadke predelamo in vgradimo tako, da se potencialno škodljive snovi v odpadkih imobilizirajo in postanejo v sanacijskem zasipu netopne in nemobilne,« pojasnijo v Termitu. Kot dokaz navajajo, da je tudi analiza Geološkega zavoda Slovenije pokazala, da sanacijski zasip iz predelanih odpadkov, ki jih vgrajujejo v degradirane površine, ki so nastale zaradi pridobivanja kremenovega peska, nimajo negativnega vpliva na okolje. To so pokazale analize travniških tal v neposredni bližini zasipa in analize površinskih vod, ki so bile odvzete na različnih lokacijah na tem področju. Zavod je potrdil tudi, da ni vplivov na podtalnico, še dodajajo v Termitu.