Potem ko je zaradi korupcijskih škandalov morala odstopiti predsednica Perk Geun Hye, so bile za 9. maja letos razpisane volitve. Država ni bila v zavidljivem položaju. Odnosi s Kitajsko, ki je pomembna zunanjetrgovinska partnerica, so bili zaostreni do te mere, da je kitajska stran začela omejevati potovanja svojih državljanov v Južno Korejo in celo zapirala trgovine nekaterih korejskih podjetij na Kitajskem. Odnosi s Severno Korejo so bili zelo napeti. Tudi iz ZDA so prihajale grožnje o protekcionističnih ukrepih, ki bi lahko precej prizadeli izvozno orientirano korejsko gospodarstvo.
Že sredi aprila se je dalo slutiti, kakšen bo izid volitev in kakšno usmeritev gre pričakovati po volitvah. 9. maja so se napovedi uresničile. Nov predsednik, Moon Jae In, si bo prizadeval izvesti spodbujevalne ukrepe za zaposlovanje. Pričakuje, da se bo zaradi spodbujevalnih ukrepov odprlo več deset tisoč delovnih mest, kar bo spodbudilo domačo porabo. Od novega predsednika se tudi pričakuje, da ne bo zaostroval odnosov s sosedi, predvsem ne s Kitajci. Na drugi strani ZDA ni uresničila groženj glede protekcionističnih ukrepov.
Vzdušju v državi je sledilo tudi gibanje korejskega borznega indeksa KOSPI. V začetku leta je indeks dosegel blago rast. Sredi aprila, ko so se pojavila pričakovanja o prihodnosti države po volitvah, je indeks dosegel močno rast. Po volitvah se rast indeksa nadaljuje. Analitiki dvigujejo ocene glede prihodnjih dobičkov podjetij. V letošnjem letu je tako korejski borzni indeks KOSPI pridobil 17 odstotkov vrednosti, merjeno v lokalni valuti. Glede na to, da je lokalna valuta, korejski won, blago deprecirala proti evru, je donos v evrih nekoliko nižji in znaša 15,5 odstotka.